Aktivnosti kolektivnih in krovnih organizacij ter druge novice

V junijskih novicah pišemo, da Evropska komisija razmišlja o preložitvi veljave nekaterih delov akta o umetni inteligenci, da je evropski urad za intelektualno lastnino pripravil študijo o vplivu umetne inteligence na avtorske pravice v EU, da je odprta javna razprava o upravljanju sistemov umetne inteligence velikega tveganja, da je Evropska komisija objavila strategijo t. i. podatkovne unije, da komisija želi študijo o DSM direktivi, da je pripravila poročilo o umetni inteligenci,  in t. i. poročilo o stanju digitalnega desetletja do leta 2025, pa tudi poročilo o varovanju in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah ter seznam ponarejevalcev in piratskih spletnih strani.

V novicah lahko preberete, da so bile  kolektivne in krovne organizacije v zadnjih tednih še posebej dejavne, med drugim, da je Slovenija gostila evropske režiserje, da evropski režiserji podpirajo manifest kanadskih kolegov o človeškem ustvarjanju in da AEPO-ARTIS in CISAC poudarjata pomen nadomestil v digitalni dobi in ustrezne zaščite ustvarjalcev pred umetno inteligenco. Pišemo tudi o tem, da je Danijel Hočevar v strokovni komisiji za izbor nominirancev za evropsko filmsko nagrado lux, da evropski kulturniki in kreativci podpirajo podprogram Media, da je DSM direktiva po mnenju predstavnikov AV industrije iz srednje in vzhodne Evrope pomanjkljiva, da grški filmski ustvarjalci opozarjajo na težave pri delovanju nacionalnega filmskega in avdiovizualnega centra, da so evropski kinematografi lani prodali 934 milijonov vstopnic, da je Evropski avdiovizualni observatorij pripravil študije o državnih pomočeh v avdiovizualnem sektorju, o obsegu del na VOD platformah in gledanosti filmov na linearni televiziji, da pobuda Culture Action Europe zahteva, da se kultura postavi v središče evropskih politik in da razrešena direktorica ameriškega urada za avtorske pravice nadaljuje pravni boj.

Med novicami, povezanimi z umetno inteligenco, lahko preberete, da se CISAC ne strinja s predlogom kodeksa za ravnanje z umetno inteligenco, saj je preveč naklonjen upravljalcem teh sistemov, da so britanski zakonodajalci sprejeli britansko različico akta o umetni inteligenci in da so pravice ustvarjalcev na stranskem tiru, da britanski ustvarjalci že trpijo škodo zaradi tovrstne nezakonite uporabe, da je bilo politično dogajanje na Otoku pred sprejemom zakona zelo burno, da Mednarodna zveza igralcev podpira večjo regulacijo umetne inteligence, da bo Meta po odločitvi nemških sodnikov še naprej lahko uporabljala osebne podatke nemških uporabnikov, da bodo delavci v pisarnah med najbolj prizadetimi zaradi razvoja umetne inteligence in da bo lahko Amazonov sistem umetne inteligence za učenje uporabljal članke iz različnih edicij New York Timesa.

Med pravnimi zadevami lahko najdete, da lahko le kolektivno upravljanje pravic zagotovi ustrezna razmerja med ustvarjalci in upravljalci umetne inteligence, da brez ustrezne avtorske zaščite ne bo ustvarjanja, da bi morala biti pravica do nadomestila ob uporabi del s strani umetne inteligence uzakonjena, da Disney in Universal tožita upravljalca umetne inteligence Midjourney zaradi digitalnega poustvarjanja junakov in komentar o razkoraku med določbami akta o umetni inteligenci in varovanju poslovnih skrivnosti.

Evropska komisija razmišlja o preložitvi veljave nekaterih delov akta o umetni inteligenci

Politico: Evropska komisija razmišlja o preložitvi datuma veljave nekaterih delov akta o umetni inteligenci, saj potrebni standardi in smernice še niso pripravljeni, je pred dnevi dejala podpredsednica Evropske komisije in komisarka za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen. Ameriški tehnološki velikani Amazon, IBM, Google, Meta, Microsoft in OpenAI pa so na sestanku pozvali Evropsko komisijo, dan naj bo kodeks "kar se da preprost". Več o tem tukaj in tukaj.

EUIPO s študijo o vplivu umetne inteligence na avtorske pravice v EU

EUIPO: Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) je pripravil študijo, v kateri je analiziral vpliv generativne umetne inteligence na avtorske pravice v EU. Študija med drugim poudarja potrebo po jasnih pravilih, učinkovitih licenčnih mehanizmih in pravičnem nadomestilu za ustvarjalce, če se njihova dela uporabljajo za šolanje teh sistemov. Namen študije je podpreti oblikovanje zakonodaje, ki bo uravnotežila inovacije in zaščito ustvarjalcev, poudarjajo v EUIPO. Več o tem tukaj.

EU z javno razpravo o upravljanju sistemov umetne inteligence velikega tveganja

Evropska komisija: Komisija je odprla javno razpravo o upravljanju sistemov umetne inteligence velikega tveganja. Z razpravo želi komisija pridobiti podatke o uporabi akta o umetni inteligenci na tem področju. Več o tem tukaj.

Komisija želi študijo o DSM direktivi

Evropska komisija: Komisija je objavila javni razpis za študijo o izvajanju direktive o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu (DSM direktiva). Namen študije je zagotoviti metodološko in analitično podporo pri zbiranju podatkov o izvajanju direktive ter pri ocenjevanju njenih učinkov na deležnike, vključno z imetniki pravic. Več o tem tukaj.

Komisija pripravila poročilo o umetni inteligenci

Evropska komisija: Komisija je pripravila poročilo z naslovom AI Outlook Report iz katerega je razvidno, da umetna inteligenca hitro spreminja tehnologijo, gospodarstvo, družbo in politiko v EU. Poročilo med drugim poudarja izjemen potencial umetne inteligence za inovacije in produktivnost na številnih področjih, hkrati pa opozarja na tveganja, kot so varovanje avtorskih pravic, širjenje dezinformacij, pretrese na trgu dela in varstvo osebnih podatkov. Več o tem tukaj.

Evropska komisija objavila strategijo t. i. podatkovne unije

Evropska komisija: Komisija je objavila strategijo t.i. podatkovne unije, s katero si prizadeva poenostaviti obstoječa pravila za izmenjavo podatkov in vzpostaviti bolj jasen in usklajen pravni okvir, ki bi olajšal varno in učinkovito deljenje podatkov med podjetji in javnimi upravami. Strategija tudi obravnava povečanje dostopnosti kakovostnih podatkov, vlaganj v podatkovno infrastrukturo, uporabo podatkov za zmanjšanje administrativnih bremen ter urejanje mednarodnih tokov podatkov. Več o tem tukaj.

Komisija tudi s t. i. poročilom o stanju digitalnega desetletja do leta 2025

Evropska komisija: Komisija je pripravila tudi t. i. poročilo o stanju digitalnega desetletja do leta 2025, v katerem je ocenila napredek EU na področjih digitalne infrastrukture, digitalizacije podjetij, digitalnih znanj in spretnosti ter digitalizacije javnih storitev. Več o tem tukaj.

Komisija je objavila poročilo o varovanju in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah

Evropska komisija: Komisija je objavila poročilo o varovanju in uveljavljanju pravic intelektualne lastnine v tretjih državah. Več o tem tukaj.

Komisija s seznamom ponarjevalcev in piratskih spletnih strani

Evropska komisija: Komisija je objavila delovni dokument s seznamom spletnih mest in fizičnih trgov, za katere obstaja sum, da se ukvarjajo s ponarejevanjem in spletnim piratstvom. Več o tem tukaj.

INDUSTRIJA

Slovenija gostila evropske režiserje

FERA in AIPA: Društvo slovenskih režiserjev in režiserk in kolektivna organizacija AIPA sta od 29. do 1. junija v Postojni gostila letno skupščino Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA). Skupščina je združila predstavnike evropskih režiserskih združenj, ki so v središče razprav postavili aktualne izzive v AV industriji: od vpliva umetne inteligence do učinkovitosti kolektivnega upravljanja in implementacije avtorske pravice v praksi. Več o tem tukaj in tukaj.

Evropski režiserji podpirajo manifest kanadskih kolegov o človeškem ustvarjanju

FERA: Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) podpira manifest kanadske kolektivne organizacije ARRQ, ki poziva k zaščiti umetniške avtentičnosti in ustvarjalne svobode v digitalni dobi, in sicer s poudarkom na človeškem ustvarjanju v primerjavi z avtomatiziranimi orodji, kot je umetna inteligenca. Več o tem tukaj.

Na letnem dogodku AEPO-ARTIS predvsem o pravičnem nadomestilu, ratifikaciji Pekinške pogodbe in izzivih zaradi razvoja umetne inteligence

AEPO - ARTIS: Združenje evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS)  je konec maja v Bruslju pripravilo letno konferenco z naslovom Ustvarjalci: pošteno plačilo kot cilj EU, na kateri so govorili o pravičnem nadomestilu, nujnosti ratifikacije Pekinške pogodbe in vplivu umetne inteligence na pravice ustvarjalcev. Poudarili so pomen kolektivnega upravljanja pravic in predlog uvedbe pravno zavezujočih mehanizmov, s katerimi bi ustvarjalci dobili ustrezno nadomestilo za uporabo del v digitalnem okolju. Več o tem tukaj.

Na generalni skupščini CISAC predvsem o umetni inteligenci in transparentnosti pretočnih platform

CISAC: Osrednji temi generalne skupščine Svetovnega združenja avtorjev in skladateljev (CISAC) v Sofiji sta bili umetna inteligenca in transparentnost pretočnih platform. CISAC ob tem poudarja pomen sočasnega tehnološkega razvoja in zaščite ustvarjalcev. Predstavniki CISAC so tem govorili tudi z bolgarskim premierom Rosenom Željazkovim. Več o tem tukaj in tukaj.

Danijel Hočevar v strokovni komisiji za izbor nominirancev za evropsko filmsko nagrado lux

Cineuropa: V Bruslju se je pred dnevi zbrala strokovna komisija, ki bo izbirala nominirance za evropsko filmsko nagrado lux. Komisijo sestavlja 13 članov iz različnih držav, med njimi je tudi slovenski producent in član nadzornega odbora AIPA Danijel Hočevar. Več o tem tukaj.

Evropski kulturniki in kreativci podpirajo podprogram Media

Cineuropa: Evropski avdiovizualci so pozvali Svet EU in Evropski parlament, da ohranita in okrepita podprogram Media, ki deluje znotraj programa Ustvarjalna Evropa (Creative Europe). Omenjeni podprogram je edini, ki podpira evropski avdiovizualni sektor, s tem pa tudi  kulturno raznolikost, demokratične vrednote in socialno povezanost v EU. Zato je ključno, da ima podprogram ustrezno in stabilno financiranje, poudarjajo evropski kulturniki in kreativci. Več o tem tukaj.

DSM direktiva je po mnenju predstavnikov AV industrije iz srednje in vzhodne Evrope pomanjkljiva

ScreenDaily: Direktiva o avtorski in sorodnih pravicah (DSM direktiva) je pomanjkljiva, saj naj bi lokalnim produkcijam povzročila višje stroške, ob tem pa je (nenamerno) koristila ameriškim pretočnim oz. streaming platformam in ni bistveno povečala raznolikosti programov na manjših trgih, so na okrogli mizi o učinkih direktive ugotovili predstavniki avdiovizualne industrije iz srednje in vzhodne Evrope. Omenjene kritike prihajajo v času, ko EU v prihodnjem letu načrtuje pregled in morebitno revizijo direktive, s čimer naj bi izboljšala njeno učinkovitost. Več o tem tukaj.

Grški filmski ustvarjalci opozarjajo na težave pri delovanju nacionalnega filmskega in avdiovizualnega centra

Cineuropa: Grški filmski ustvarjalci so v odprtem pismu odločevalcem opozorili na resne težave pri delovanju nacionalnega filmskega in avdiovizualnega centra (EKKOMED), ki upravlja državni sistem vračila stroškov produkcije. Kot opozarjajo, od lanskega marca niso dobili nobenih izplačil, pri čemer ostaja neporavnanih tudi 180 milijonov evrov za 173 že potrjenih in izvedenih produkcij. Ustvarjalci zahtevajo nujne reforme, povečanje letnega proračuna za filmsko produkcijo z zdajšnjih 6,5 milijona evrov na vsaj 15 milijonov evrov ter odpravo birokratskih ovir, ki zavirajo mednarodne koprodukcije in tuje naložbe. Več o tem tukaj.

Evropski kinematografi lani prodali 934 milijonov vstopnic

UNIC:  Mednarodni združenje kinodvoran (UNIC) je objavilo poročilo za lansko leto. Kot kaže poročilo, je bilo lani v Evropi prodanih 934 milijonov vstopnic za kino, kar je za dva odstotka manj kot predlani, prihodki pa so kljub temju in stavkam v Hollywoodu (scenaristi in igralci) ostali na približno enaki ravni kot leta 2023, in sicer okrog 7,1 milijarde evrov. Delež evropskih filmov, ki so jih lani prikazali v evropskih kinematografih, je znašal 33 odstotkov. Več o tem tukaj.

Evropski avdiovizualni observatorij pripravil študijo o državnih pomočeh v avdiovizualnem sektorju

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je objavil študijo z naslovom Državna pomoč in avdiovizualni sektor, ki analizira vlogo javnega financiranja pri ustvarjanju in distribuciji filmskih, televizijskih in drugih avdiovizualnih vsebin v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), ki vključuje EU, Norveško, Islandijo in Lihtenštajn. Poročilo izpostavlja pomen javnih sredstev za spodbujanje kulturne raznolikosti in podporo ustvarjanju različnih avdiovizualnih produkcij. Ob tem obravnava tudi pravni okvir, v katerem delujejo državne pomoči. Države so med letoma 2020 in 2024, tudi Slovenija, Evropski komisiji redno sporočale več kot 30 shem pomoči za podporo filmskim in televizijskim produkcijam ter tudi razvoju videoiger. Najpogostejše oblike podpore so bile neposredne subvencije in davčne olajšave. Več o tem tukaj.

Evropski avdiovizualni observatorij pripravil študijo o obsegu del na VOD platformah

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je objavil novo študijo, ki kaže, da je v evropskih katalogih ponudnikov videa na zahtevo 32 odstotkov evropskih del. Od tega 21 odstotkov del izvira iz držav EU, 11 odstotkov pa iz drugih evropskih držav. Več o tem tukaj.

… in študijo o gledanosti filmov na linearni televiziji

Evropski avdiovizualni observatorij: Observatorij je objavil tudi študijo o gledanosti filmov na linearni televiziji. Ta kaže, da filmi predstavljajo približno 13 odstotkov celotnega televizijskega ogleda linearne TV v EU, z velikimi razlikami med državami (od sedem do 23 odstotkov, v Sloveniji npr. devet odstotkov). Filmi iz EU predstavljajo 33 odstotkov predvajanih del, a kar 41 odstotkov dejanskega spremljanja televizije, pri čemer nacionalne produkcije uživajo največjo gledanost. Več o tem tukaj.

Culture Action Europe zahteva, da se kultura postavi v središče evropski politik

Culture Action Europe: Generalni sekretar pobude Culture Action Europe Lars Ebert je podaril, da je zdaj pravi trenutek za postavitev kulture v središče evropske politične razprave. Zavzel se je za ambiciozen kulturni okvir, ki bi zagotovil ustvarjalno svobodo, pravične pogoje dela in trajnostne prakse. Kultura ima po njegovem mnenju ključno vlogo pri krepitvi demokracije, družbene povezanosti in odpornosti v kriznih časih. Več o tem tukaj.

Revija The Parliament pripravila pregled ukrepov EU za povečanje konkurenčnosti

The Parliament: Revija The Parliament, ki poroča o politikah EU, je pripravila pregled ukrepov, s katerimi želi EU povečati konkurenčnost. Med njimi so tudi ukrepi na področju novih tehnologij. Več o tem tukaj.

Razrešena direktorica ameriškega urada za avtorske pravice nadaljuje pravni boj

Politico: Nekdanja direktorica ameriškega urada za avtorske pravice Shira Perlmutter je izgubila prvo tožbo proti administraciji Donalda Trumpa, in sicer potem, ko ji je sodnik blokiral vrnitev na položaj, saj ni dokazala nepopravljive škode ob njeni razrešitvi. Perlmutter trdi, da ameriški predsednik ni imel zakonske podlage za njeno razrešitev. Več o tem tukaj.

CISAC se ne strinja s predlogom kodeksa za ravnanje z umetno inteligenco

Euronews: Predsednik Svetovnega združenja avtorjev in skladateljev (CISAC) in član legendarne zasedbe ABBA Björn Ulvaeus je v Bruslju opozoril, da določbe predloga kodeksa o ravnanju z umetno inteligenco vodijo v kršitve avtorskih pravic. Ulvaeus je tako kritiziral predlog, saj naj bi upravljalcem umetne inteligence omogočil uporabo zaščitenih del za šolanje svojih sistemov brez dovoljenja avtorjev, razen če se ti izrecno ne izključijo (sistem "opt-out"). Ulvaeus meni, da je to neizvedljivo in neučinkovito ter da bi takšna ureditev ogrozila ustvarjalce in spodkopala temeljne pravice. Poudaril je, da bi morala umetna inteligenca temeljiti na poštenem sodelovanju z ustvarjalci, s poudarkom na transparentnosti, pravičnem nadomestilu in spoštovanju avtorskih pravic. Več o tem tukaj.

Britanski zakonodajalci sprejeli britansko različico akta o umetni inteligenci, pravice ustvarjalcev na stranskem tiru

The Republic: Združeno kraljestvo je pred dnevi sprejelo predlog zakona o podatkih oz. britansko verzijo akta o umetni inteligenci. Zakonodajalci so podprli vladni predlog, po katerem bodo upravljalci umetne inteligence za šolanje svojih sistemov lahko uporabljali avtorska dela brez dovoljenja imetnikov pravic. Predlog zakona naj bi zdaj dobil le še (formalno) kraljevo potrditev, s čimer bo tudi v resnici postal zakon. Ustvarjalci in njihova združenja so odločitev zakonodajalcev obsodili, vlada pa je napovedala, da bo v roku šestih mesecih po veljavnosti zakona pripravila poročilo, v katerem bodo podrobneje opisane kršitve avtorske zakonodaje in višina povzročene škode. Več o tem tukaj.

Škoda zaradi nezakonite uporabe del vse večja

Deadline: Britanski filmski inštitut (BFI) je v študiji ugotavlja, da umetna inteligenca predstavlja neposredno grožnjo britanskemu filmskemu sektorju. Upravljalci teh sistemov naj bi za njihovo šolanje brez dovoljenj uporabili več kot 130.000 britanskih filmskih in televizijskih scenarijev, s čimer so imetnikom pravic naredili za več deset milijard funtov škode. Poleg tega pa tovrstna praksa ogroža tradicionalne poslovne modele, izpodriva delavce in zmanjšuje možnosti za vstop novih talentov, poudarja poročilo, ki ga je BFI pripravil v sodelovanju s številnimi britanskimi univerzami. Več o tem tukaj.

Predlog zakona o umetni inteligenci pretresal britansko politiko

Politico in BBC: Britanski predlog zakona o umetni inteligenci omogoča upravljalcem teh sistemov brezplačno uporabo avtorskih vsebin za njihovo šolanje, razen če ustvarjalci to izrecno prepovejo. To je sprožilo ostre kritike številnih znanih umetnikov. Kritiki opozarjajo, da se laburistična vlada preveč približuje interesom velikih tehnoloških podjetij, medtem ko zanemarja zaščito kulturnega sektorja. Vprašanja, povezana z umetno inteligenco in avtorskimi pravicami, pa zaradi vpliva tehnoloških podjetij in pomanjkanja jasne regulacije postajajo zelo občutljiva politična tema v Veliki Britaniji. O tem je poročal tudi BBC. Več o tem tukaj in tukaj.

FIA za večjo regulacijo umetne inteligence

FIA: Mednarodna zveza igralcev (FIA) opozarja na nekontroliran razvoj umetne inteligence, ki ga primerjajo z "digitalnim glifofosfatom". Trdijo, da omenjena tehnologija poskuša izpodriniti človeško delo. To je še posebej zaskrbljujoče v kreativnih oz. umetniških in zabavnih panogah, kjer se umetna inteligenca vse bolj uporablja, in sicer brez soglasja imetnikov pravic oz. Nadomestil, ki bi jih morali dobiti, ko se njihova dela uporabljajo.. Zato FIA zahteva, da umetna inteligenca ostane orodje za krepitev človeške ustvarjalnosti, ne pa za njeno nadomestitev, ter poziva k strogi regulaciji teh sistemov, vključno s preglednostjo o uporabi del in pravičnimi nadomestili. Več o tem tukaj.

Meta bo lahko še naprej uporabljala osebne podatke nemških uporabnikov

Euronews: Nemški informacijski pooblaščenec je opustil načrte, da bi ameriškemu digitalnemu velikanu Meta preprečil uporabo osebnih podatkov uporabnikov njihovih platform za šolanje umetne inteligence. Informacijski pooblaščenec je to sporočil po odločitvi sodišča, da zavrne njihovo zahtevo za začasno odredbo. Meta bo uporabnikom v EU omogočila, da se izključijo iz tega procesa preko posebnega obrazca. Kljub temu pa v drugih evropskih državah še vedno obstajajo pomisleki glede skladnosti teh praks z GDPR, zato so tudi v drugih državah vložene tožbe zoper podjetje. Več o tem tukaj.

Delavci v pisarnah bodo med najbolj prizadetimi zaradi razvoja umetne inteligence

Axios: Izvršni direktor tehnološkega podjetja Anthropic Dario Amodei je ocenil, da bi lahko zaradi razvoja umetne inteligence v prihodnjih petih letih izgubili polovico "pisarniških" delovnih mest. Po njegovih mnenju bi se lahko brezposelnost v posameznih panogah zvišala na 10–20 odstotkov. Opozarja, da morajo upravljalci umetne inteligence in vlade prenehati "olepševati" situacijo ter se pripraviti na množično izgubo delovnih mest v tehnološki panogi ter na finančnem, pravnem in svetovalnem področju. Več o tem tukaj.

Amazonov sistem umetne inteligence bo za učenje lahko uporabljal članke New York Timesa

FT: Skupina The New York Times je z Amazonom sklenila prvo pogodbo o licenciranju vsebin. Amazon bo tako lahko uporabljal članke iz NYT, NYT Cooking in The Athletic za šolanje svojih modelov umetne inteligence. Več o tem tukaj.

PRAVNE ZADEVE:

Študija: Le kolektivno upravljanje lahko zagotovi ustrezna razmerja med ustvarjalci in upravljalci umetne inteligence

IFRRO:  Mednarodna federacija organizacij za reproduciranje (IFRRO) je objavila študijo, iz katere je razvidno, da lahko le kolektivno licenciranje del za uporabo na sistemih umetne inteligence zagotovi učinkovito in pravno jasno avtorsko zaščito za ustvarjalce, pa tudi ustrezen dostop do zaščitenih vsebin za upravljalce sistemov umetne inteligence.  Več o tem tukaj.

Človekovo ustvarjanje je predpogoj, da je delo lahko avtorsko zaščiteno

IpKat: Komentar z naslovom Zakaj je poročilo ameriškega urada za avtorske pravice o avtorskopravni zaščiti umetne inteligence disfunkcionalno? Avtor v komentarju poudarja trditve urada, da dela, ustvarjena izključno z umetno inteligenco oz. brez pomembnega človeškega prispevka, ne morejo biti zaščitena z avtorskimi pravicami. Več o tem tukaj.

Brez ustrezne avtorske zaščite ne bo ustvarjanja

Kluwer Copyright Blog: Komentar na dogodek London School of Economics (LSE), kjer so štirje ugledni akademiki razpravljali o vplivu umetne inteligence na intelektualno lastnino v ustvarjalnih industrijah. Kot poudarjajo v komentarju, je nujno, da se avtorske pravice ustrezno zaščitijo. V nasprotnem primeru se bo obseg ustvarjanja zmanjšal, so med drugim poudarili. Več o tem tukaj.

Pravica do nadomestila ob uporabi del s strani umetne inteligence mora biti uzakonjena

SSRN: Komentar z naslovom Umetna inteligenca in avtorske pravice, koraki k uvedbi pravice do nadomestila v EU, v katerem avtor raziskuje možnost uvedbe kolektivnega upravljanja pravice do nadomestila z naslova uporabe avtorskih del s strani umetne inteligence. Avtor predlaga, da bi se ta pravica uzakonila, s čimer bi se tudi dejansko zagotovila pravična nadomestila za avtorje in zaščitile njihove pravice v digitalnem okolju. Poleg tega komentar analizira obstoječe modele kolektivnega upravljanja pravic in predlaga možnosti za njihovo prilagoditev potrebam sodobne tehnologije in ustvarjalnosti. Več o tem tukaj.

Disney in Universal s tožbo zoper upravljalca umetne inteligence Midjourney zaradi digitalnega poustvarjanja junakov

The Hollywood Reporter in Copyright Lately: Disney in Universal sta vložila skupno tožbo zoper upravljalca umetne inteligence Midjourney, ki ga obtožujeta kršenja avtorskih pravic. Podjetje Midjourney uporabnikom njihovega sistema umetne inteligence z enakim imenom, kot ga nosi podjetje, namreč omogoča digitalno poustvarjanje filmskih junakov, kot so Darth Vader, Elsa ali Spider‑Man, in sicer brez dovoljenja imetnikov pravic. O tem je poročala tudi spletna stran Copyright Lately. Več o tem tukaj.

O razkoraku med določbami akta o umetni inteligenci in varovanju poslovnih skrivnosti

Kluwer Copyright Blog: Komentar z naslovom Avtorske pravice, skladnost in zaupnost; iskanje skupne točke pri generativni umetni inteligenci. Komentar opozarja na razmere na evropskem digitalnem digitalnem trgu, kjer si nasprotujeta akt o umetni inteligenci in varovanje poslovnih skrivnosti pri razvoju umetne inteligence. Zakonodajalci in industrija bosta morala poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za obe strani. Več o tem tukaj.

ČLANSKI KOTIČEK SAA

Izbor zanimivih novic s spletnih strani evropskih kolektivnih organizacij, med katerimi so znova tudi tri novice AIPA, in sicer, AIPA z novim sporazumom veča globalne aktivnosti,  Skupščina AIPA potrdila rast in skupno vizijo za prihodnost in Evropski režiserji v Sloveniji razpravljali o prihodnosti AV industrije in pravicah ustvarjalcev.