Če želimo doseči premike na področju evropske avtorske zakonodaje, morajo avdiovizualni avtorji sodelovati s svojimi kolektivnimi organizacijami, te pa med seboj in tudi s kolektivnimi organizacijami z drugih ustvarjalnih področij, je bila rdeča nit dvodnevne delavnice evropskih avdiovizualnih avtorjev na temo Kako učinkovito oblikovati nacionalno in EU politike na področju avtorske pravice. Pri svojem prizadevanju za pravice, ki bi omogočile ustvarjalcem pravično nadomestilo iz naslova uporabe njihovih del na spletu, se je treba zavzemati, da bodo avtorji tudi v resnici imeli nekaj od njih, je poudaril predsednik Zveze scenaristov Evrope (FSE) Robert Taylor.
Delavnica, ki so jo pripravili Društvo slovenskih režiserjev (DSR), DSR Scenaristi in AIPA v sodelovanju z Združenjem evropskih filmskih režiserjev (FERA), mednarodnim Združenjem avdiovizualnih avtorjev (SAA) in FSE, je postregla s številnimi praktičnimi primeri in raziskavami z avdiovizualnega področja. Glede ustreznih nadomestil so bili navzoči soglasni, da jih avtorji lahko dobijo le, če bo uzakonjena neodpovedljiva in neodtujljiva pravica, ki bo kolektivno uveljavljena.
Kot je poudarila izvršna direktorica SAA Cecile Despringre, je ključna težava v tem, da avtorji pogodbo o delu podpišejo veliko pred opravljenim delom, v pogodbi pa so številne klavzule, ki jim onemogočajo pravično nadomestilo. Vendar temu ni povsod tako, saj npr. španski in italijanski ustvarjalci prejemajo ustrezna nadomestila že več let, drugje pa se avdiovizualni ustvarjalci srečujejo s popolnoma podrejenim položajem. Različne zakonodaje po EU namreč dopuščajo, da producenti scenaristom in režiserjem v pogodbe dodajajo različne klavzule, ki teptajo praktično vse njihove pravice.
Izvršna direktorica FERA Pauline Durand-Vialle je dejala, da je pred avdiovizualnimi ustvarjalci zdaj zelo pomembno obdobje, saj se spreminja evropska zakonodaja na področju avtorskih pravic. Zato morajo ustvarjalci stopiti skupaj in prepričati evropske zakonodajalce v nujnost sprejema ustrezne zakonodaje.
Da je pred ustvarjalci v prihodnjih mesecih prelomno obdobje se je strinjal tudi nekdanji predsednik DSR in predsednik nadzornega odbora AIPA Klemen Dvornik. Poudaril je, da bo v prihodnosti veliko govora o pravičnih plačilih avdiovizualnih avtorjev, o tem kako oblikovati tudi za avtorje ustrezne pogodbe in o pogojih dela.
Delavnico je prvi dan odprl direktor Urada RS za intelektualno lastnino Vojko Toman, ki je poudaril, da se morajo avtorji zavedati svojih pravic, te pa morajo biti zaščitene z ustrezno zakonodajo. "Avtorji in drugi ustvarjalci igrajo pomembno vlogo v družbi, saj z ustvarjanjem bogatijo kulturo posamezne države in gradijo kulturno raznolikost", je dejal.
Praktičen primer kako ustanoviti kolektivno organizacijo je predstavila Barbara Persyn iz belgijskega avtorskega združenja DeAuteurs. Poudarila je raznolikost belgijskega avdiovizualnega prostora, razdeljenega na nizozemsko in francosko govoreči del, kar predstavlja dodaten izziv tamkajšnje kolektivne organizacije. O tem kako lahko avtorji na različne načine pridejo do tistega, kar jim pripada, je govoril izvršni direktor britanskega združenja Directors UK Andrew Chowns in ob tem predstavil pereča vprašanja režiserjev, kot so dolgi delavniki, tudi do 18 ur, nizka plačila, brezpravni položaj pri sklepanju pogodb ipd. Z udeleženci je delil tudi nekaj primerov, kako so v združenju pristopili do pogajanj z izdajatelji oz. producenti. Kot ključno je poudaril, da so v času pogajanj za boljše plačilo praktično vsi režiserji, tako uveljavljeni kot novinci, stopili skupaj in s tem, ko niso želeli opravljati dela za največjega naročnika (BBC), slednjega prisilili k pogajanjem. Na koncu so se dogovorili za zvišanje plač, ki ni bilo ravno visoko, vendar je bil to uspeh, saj je naročnik pogajanja o zvišanju plač zavračal kar 15 let, je dejal Chowns.
Prvi dan delavnice se je sklenil z okroglo mizo z naslovom Gradimo močnejšo reprezentativnost avdiovizualnih avtorjev na Balkanu, kako strokovno in upravljavsko okrepiti kolektivne organizacije v regiji. Na njej so ustanovitelj srbskega združenja filmskih režiserjev Darko Bajić, Dino Mustfić iz združenja bosanskih režiserjev in kosovska režiserka Kaltrina Krasniqi predstavili razmere v svojih državah. Vsi so izrazili željo po včlanitvi v mednarodna združenja, ki bi jim prinesla potrebna znanja in večjo težo za boljše delovanje, kot izzive pa so izpostavili pomanjkanje sredstev, korupcijo na različnih ravneh pri državnem sofinanciranju filmov in odvisnost od dnevne politike. Predstavniki SAA in FSE so izrazili pripravljenost pomagati, vendar so poudarili tudi nujnost sodelovanja med kolektivnimi organizacijami v regiji.
Direktor AIPA Gregor Štibernik je dejal, da se v omenjenih državah žal ne vidi napredka na področju varovanja avtorskih pravic. Kot je dejal, redno sodeluje z različnimi združenji kolektivnih organizacij in s Svetovnim uradom za intelektualno lastnino (WIPO) pri delavnicah v državah, kjer šele uvajajo sisteme kolektivnega uveljavljanja, vendar so težave na Balkanu na področju avtorskih pravic in kolektivnega upravljanja že vrsto let enake. Po razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih letih minulega stoletja se je sistem kolektivnega upravljanja v regiji razvijal v vsaki državi drugače, tako da imamo zdaj na tem področju različne stopnje razvoja. Prej enotni zakon je zamenjalo šest novih. Avtorsko-pravne zadeve so tako v vsaki državi nekdanje Jugoslavije obravnavane, in potem rešene, drugače, kar pa za same imetnike pravic ni dobro. Prostor nekdanje Jugoslavije, v katerem ustvarjalci glasbenih in avdiovizualnih vsebin tesno sodelujejo, je kulturno izjemno prepleten, njihova dela pa se uporabljajo v vseh državah bivše Jugoslavije. Za dobro delujoč sistem je nujno prepleteno sodelovanje med kolektivnimi organizacijami, državo in uporabniki - še zlasti v regiji, kjer nas poleg skupne zgodovine in dokaj enotnega jezikovnega prostora druži tudi način 'konzumacije' (pop)kulture - še zlasti AV del in glasbe, je dejal.
Več informacij in fotografije:
http://foto.sta.si/#!n/2478207
https://www.sta.si/2475904/v-ljubljani-tretjic-delavnica-evropskih-avdiovizualnih-avtorjev?q=fer