Kulturna raznolikost AV produkcije potrebuje zaščito

EU že leta sledi viziji enotnega digitalnega trga, vendar AV industrija še vedno deluje predvsem na nacionalni ravni. Razlog za to je, da so filmske in televizijske produkcije močno vezane na jezik, kulturo in tudi financiranje iz javnih sredstev. Omenjeno med drugim omogoča pestro in raznoliko evropsko kulturno krajino, na katero smo vsi upravičeno ponosni. Vendar pa tovrstna ureditev ni po godu številnim digitalnim platformam, ki si želijo tudi na tem področju uvesti sistem t. i. prostega trga, kjer bi pravila določala zgolj ponudba in povpraševanje. To pa bi bilo po mnenju ustvarjalcev konec evropske kulturne raznolikosti in načina produkcije, kot ga poznamo danes.

Hiter razvoj tehnologij, od pretočnih platform do umetne inteligence, pred države članice, vključno s Slovenijo, postavlja številne izzive pri ohranjanju in spodbujanju lastne filmske in televizijske ustvarjalnosti. Vsebina nastaja v jezikovno in kulturno raznolikih okoljih, pogosto z javno finančno podporo, njena pot do občinstva pa temelji na teritorialno omejenih licencah, ki omogočajo postopno monetizacijo na posameznih trgih. Vsak poseg v ta sistem ali zakonodajo pa lahko sproži postopno razgradnjo obstoječega ravnotežja, ocenjujejo predstavniki evropske kulturno-kreativne industrije.

Evropska komisija razmišlja tudi o odpravi geoblokiranja

Žal evropski odločevalci v zadnjem času vse bolj prikimavajo interesom globalnih digitalnih podjetij, ki si pod pretvezo večje konkurenčnosti EU prizadevajo za odpravo oziroma omilitev različnih zakonodaj, od akta o umetni inteligenci do direktive o AV medijskih storitvah in pravil glede ozemeljske ekskluzivnosti pri licenciranju del. Komisija tako že pregleduje uredbo o geoblokiranju in razmišlja o rešitvah, ki bi prepoved geoblokiranja razširile tudi na AV sektor. Temu odločno nasprotujejo predstavniki evropskih ustvarjalcev in kulturnih delavcev.

Ukinitev geoblokiranja bi ogrozila produkcijo in raznovrstnost vsebin

Takšen korak bi po opozorilih ustvarjalcev in stroke močno prizadel evropsko filmsko in televizijsko ustvarjanje. Poleg tega bi povzročil tudi ogromno gospodarsko škodo. Distribucija in izmenjava vsebin znotraj EU bi bila močno otežena, s čimer bi se zmanjšala izbira za gledalce, hkrati pa bi lahko prišlo do povišanja naročnin in cen storitev. Vse to bi imelo negativen vpliv na potrošnike.

Posledice bi lahko znašale več milijard evrov

Študija finančno-svetovalne družbe Oxera kaže, da bi razkroj sistema ozemeljske ekskluzivnosti imel izrazito negativen gospodarski vpliv. Evropski potrošniki in AV sektor bi takoj izgubili 9,3 milijarde evrov, dolgoročno pa bi izguba za vse deležnike na letni ravni znašala približno 4,5 milijarde, kar bi povsem spremenilo evropsko kulturno-kreativno krajino. O tem piše tudi ugledni poljski pravno-poslovni časnik Gazeta Prawna.

AIPA poziva k uravnoteženemu pristopu med prostim pretokom vsebin in zaščito ustvarjalcev

V AIPA, ki v Sloveniji zastopa več kot tisoč AV ustvarjalcev, opozarjajo na nujnost uravnoteženega pristopa v času izredno hitrih sprememb. AIPA sicer pozdravlja napore za izboljšanje dostopnosti evropske produkcije, a pri tem zagovarja rešitve, ki varujejo interese avtorjev, igralcev in producentov. Sem sodi tudi kolektivno upravljanje pravic, pravično nadomestilo za uporabo del na spletnih platformah ter podpora mehanizmom za financiranje domače produkcije.

»Prodaja pravic po posameznih ozemljih ostaja eden ključnih modelov za povrnitev vložkov v produkcijo. Če bi bil slovenski film takoj dostopen v vseh državah EU, bi to močno zmanjšalo njegov tržni potencial. Posledično bi bilo bistveno težje pridobiti sredstva za snemanje,« opozarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

AIPA: Kulturna raznolikost je bogastvo, ne ovira

»Slovenska AV industrija je sicer majhna, a živahna. Da bi lahko še naprej ustvarjala kakovostne filme, dokumentarce in serije, potrebuje stabilen in pravičen sistem distribucije in monetizacije. Kulturna raznolikost ni ovira, ampak je eden ključnih temeljev evropske identitete. Ohranjanje teritorialnega modela ne pomeni zapiranja meja, temveč spoštovanje razlik med jeziki, občinstvi in ustvarjalnimi okolji. Slovenski filmi nastajajo v posebnih kulturnih kontekstih in ne morejo tekmovati z globalnimi produkcijami zgolj na podlagi ekonomskih kriterijev,« dodaja Štibernik.

Ob tem je opozoril, da bi odprava teritorialne ekskluzivnosti nedvomno oslabila položaj ustvarjalcev, saj bi se lahko na trgu pojavile vrzeli, ki bi jih nekateri ponudniki izkoristili za obvod obstoječega sistema. Z nakupom licence v eni članici EU bi tako pridobili možnost predvajanja v celotni uniji brez dodatnih stroškov, kar bi močno prizadelo pravice ustvarjalcev, še posebej v manjših jezikovnih prostorih, kot je slovenski.

Vloga AIPA je zaščita slovenske ustvarjalnosti

Prav zato so kolektivne organizacije in krovna združenja, ki zastopajo interese AV ustvarjalcev, izrednega pomena. »AIPA aktivno sodeluje v evropskih razpravah ter se zavzema za ohranjanje prostora, kjer lahko uspeva domača vsebina. Ne gre za digitalni protekcionizem, temveč za priznavanje realnih razlik med državami. Različni filmi v različnih okoljih niso težava, so dokaz evropske pestrosti. Naša naloga je, da to posebnost ohranimo in ji damo prihodnost,« zaključuje Štibernik.