AIPA in svetovni avdiovizualni ustvarjalci pozivajo k pravni ureditvi področja umetne inteligence (dopolnjeno)

Datum objave: 04.10.2023

Svetovna kulturno-kreativna industrija poziva odločevalce, da vzpostavijo pogoje za odgovorno in pošteno uporabo avdiovizualnih del, ki jih uporablja umetna inteligenca. To med drugim pomeni, da bi upravljavci sistemov umetne inteligence ustvarjalcem za uporabo njihovih del plačali nadomestilo. V AIPA opozarjamo, da je treba čim prej postaviti pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Iz poziva Mednarodnega združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) je namreč razvidno, da trenutno upravljavci sistemov umetne inteligence uporabljajo dela brez vednosti in dovoljenja ustvarjalcev.

Opozorila pred prehitrim razvojem umetne inteligence

Strokovnjaki s področja umetne inteligence so pozvali k "premoru" pri razvoju te tehnologije, in sicer zato, da bi lahko izboljšali trenutno najsodobnejše sisteme na način, da bi postali bolj natančni, varni, razložljivi, pregledni, robustni, usklajeni in zanesljivi.

Namesto da bi se po pozivu razvoj in uporaba upočasnila, se je zgodilo ravno obratno, tudi na področju avdiovizualni industrije. V omenjenem sektorju se umetna inteligenca uporablja že vrsto let, in sicer kot orodje za izboljšanje vizualnih učinkov in post-produkcijskih procesov, kar izboljšuje vizualno izkušnjo občinstva. Danes tehnologije, ki so vnesle podatkovne nize avdiovizualnih del, lahko ustvarijo avdiovizualne izdelke, ki spominjajo na njihova izvirna dela. Animacija je najbolj izpostavljen del, "na udaru" pa so tudi druga področja avdiovizualne industrije.

Umetna inteligenca naj le pomaga, ne prevzema glavno vlogo

Umetna inteligenca je dobrodošla kot pomoč ustvarjalcem, npr. pomaga jim eksperimentirati z različnimi toni, žanri in glasovi v njihovem delu ipd., ne sme pa nadomestiti ustvarjalcev. To se žal že dogaja pri prevajalcih, fotografih, oblikovalcih, skladateljih in pri mnogih drugih poklicih. Proti temu so se jasno izrekla številna združenja ustvarjalcev v Evropi,  nadomeščanje ustvarjalcev z umetno inteligenco pa je tudi med vzroki za stavko ameriških scenaristov in igralcev, poudarjajo v združenju.

Predlogi avdiovizualnega sektorja za ureditev področja umetne inteligence

V SAA so v pozivu nanizali tudi priporočila oz. predloge za uporabo umetne inteligence, ki so jih razdelili na štiri področja, ki se neposredno dotikajo uporabe avdiovizualnih del. Gre za uporabo avdiovizualnih del za učne podatke sistemov umetne inteligence, z umetno inteligenco podprto produkcijo avdiovizualnih del in načela urejanja umetne inteligence, ki mora biti usmerjena v spodbujanje človekove ustvarjalnosti ter dopolnila k predlaganem aktu EU o umetni inteligenci in avtorskih pravicah.

Na področju uporabe avdiovizualnih del kot učnih podatkov za strojno učenje v SAA poudarjajo, da je največja težava neavtorizirana uporaba teh del. Avtorji namreč nimajo nobenih informacij o tem, da se njihova dela uporabljajo, ne prejemajo nobenega nadomestila za to uporabo, ne morejo nadzorovati te uporabe in morebitno kršenje njihovih moralnih pravic, prav tako pa se ne morejo upreti in prepovedati takšne uporabe.

Človek je v središču ustvarjanja,

Na področju produkcije avdiovizualnih del, ki jih podpira umetna inteligenca, je ključno, da je še naprej "pogoj" za pravno zaščito avtorskih del to, da je delo ustvaril človek. Človek je v središču ustvarjanja, kar je med drugim ugotovilo tudi ameriško vrhovno sodišče. To namreč pred meseci ni dovolilo avtorske zaščite dela, ki ga je, brez sodelovanja človeka”, ustvarila umetna inteligenca.

V Evropi je zaščita kulturnih del, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence, odvisna od njihove "originalnosti". Če se umetna inteligenca uporablja kot orodje pri ustvarjanju in je rezultat "originalen", se lahko takšno delo ščiti z avtorskimi pravicami. Trenutna mednarodna in nacionalna zakonodaja namreč ne predvidevata avtorske zaščite za umetno ustvarjena dela oz tista, kjer ni človeškega prispevka. To sicer nekateri želijo spremeniti, vendar so bili pri tem na sodišču neuspešni, kar je edino pravilno, saj ne gre za avtorsko delo, poudarjajo v SAA.

SAA je skupaj s svetovno in evropsko avdiovizualno skupnostjo pripravilo tudi načela urejanja umetne inteligence. Ključno je, da se na področju uporabe umetne inteligence pri ustvarjanju avdiovizualnih del uporabijo temeljna načela avtorizacije oz. licenciranja, nepogrešljivi pa sta tudi načeli transparentnosti in nadomestil za uporabo del. Pri tem morajo osrednjo vlogo igrati tudi kolektivne organizacije, ki s svojim delo močno olajšajo izvajanje teh načel.

Kolektivne organizacije morajo odigrati ključno vlogo

Kot ugotavlja ugledni pravni strokovnjak s področja mednarodne zaščite avtorskih pravic Daniel Gervais, večji imetniki avtorskih pravic že zdaj lahko neposredno sklepajo licence z vodilnimi igralci na področju strojnega učenja. Vendar pa se bo razvoj strojnega učenja nadaljeval, sisteme umetne inteligence pa bodo v prihodnosti uporabljala tako velika kot mala podjetja, pa tudi različne ustanove. Zato bi bila najbolj učinkovita rešitev na področju varovanja avtorskih pravic le taka, da bi bil zaščiten čim večji del repertoarja del. To pa nujno zahteva osrednjo vlogo kolektivnih organizacij na področju licenciranja. Njihova mednarodna mreža in strokovno znanje bi bila v tem primeru ključna, je zapisal v študiji, ki jo je pripravil za vodilnega svetovnega ponudnika informacijskih sistemov za kolektivne organizacije Copyright Clearance Center.

SAA s pripombami na predlog akta o umetni inteligenci

SAA je zato pripravila tudi pripombe na predlog evropskega akta o umetni inteligenci. Kot so poudarili, predlog akta podpirajo, vendar želijo močnejša zagotovila na področju transparentnosti, tudi na področju poročanja o uporabi del za strojno učenje. Poleg tega v SAA zahtevajo zakonsko obveznost označevanja del, ki so jih ustvarili sistemi umetne inteligence. Združenje kot glavni izziv, ki ga prinaša akt, pa vidi v četrtem členu predlaganega akta, ki govori o izjemah na področju t.i. tekstovnega in podatkovnega rudarjenja. To izjemo namreč predvideva direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, vendar v času priprave direktive, leta 2019, ta člen ni predvideval uporabe s strani umetne inteligence, poudarjajo v SAA. Zato mora EU jasno sporočiti, da ta izjema ne velja za sisteme generativne umetne inteligence,. To pa pomeni, da morajo vsako uporabo del odobriti imetniki pravic, za to pa morajo dobiti tudi ustrezno nadomestilo.

Združenje, katerega članica je tudi AIPA, zato evropske odločevalce poziva, da vzpostavijo odgovorno in pošteno uporabo umetne inteligence v ustvarjalnih panogah ter zagotovijo avdiovizualnim ustvarjalcem pravično nadomestilo za uporabo njihovih del. S tem bi omogočili, da lahko avtorji nadaljujejo svoje ustvarjalno delo in preživijo s svojim delom in veščinami. Evropski državljani in evropska družba morajo biti v središču vsake politične odločitve, zato so v SAA pripravljeni deliti svoje izkušnje na področju avtorskih pravic in nadomestil ter kolektivnega upravljanja, so poudarili.

AIPA: Ne sme se ponoviti zgodba s pretočnimi platformami

Kot je razvidno, se področje umetne inteligence zelo hitro razvija, kar bo zagotovo vplivalo tudi na avdiovizualni sektor. V AIPA podpiramo napore krovnih organizacij za ureditev področja umetne inteligence. "Čim prej je treba postaviti pravila igre, saj se nam bo v nasprotnem primeru ponovila zgodba s pretočnimi platformami. Te v večini držav (še vedno) uporabljajo dela ustvarjalcev, njim pa za uporabo ne plačujejo nič. To se dogaja že vrsto let. Slovenija je sicer lani z novelama Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) in Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (ZKUASP) dobila eno najsodobnejših zakonodaj s področja kolektivnega upravljanja pravic na svetu, ki ustvarjalcem zagotavlja tudi nadomestila z naslova uporabe njihovih del. Pred tem pa so na pravice čakali dolga desetletja, saj je bila uporaba tehnologije vedno več korakov pred zakonodajo. To se ne sme ponoviti v primeru uporabe umetne inteligence," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

[ {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, ]