Povprečen proračun za evropski film tri milijone evrov

Datum objave: 16.02.2024

Približno dve tretjini evropskih filmov, ki so nastali med letoma 2016 in 2020, je razpolagalo z manj kot tremi milijoni evrov skupnega proračuna, je razvidno iz poročila Evropskega avdiovizualnega observatorija o financiranju evropskih igranih filmov. Slovenija v raziskavi ni zajeta, vendar bi bil slovenski film po obsegu financiranja zagotovo na samem evropskem repu. Slovenska avdiovizualna industrija je predlani sicer ustvarila za približno četrt milijarde evrov prihodkov, z upoštevanjem multiplikativnega učinka se številka povzpne na 450 milijonov evrov.

Evropski film je v povprečju v obdobju med leti 2016 in 2020 razpolagal s 3,26 milijona evrov, srednja vrednost pa je znašala 2,13 milijona evrov. Kot poudarjajo v observatoriju, je na povprečje imelo velik vpliv nekaj visokoproračunskih filmov, zato je srednja vrednost veliko bolj reprezentativen pokazatelj razmer. Najbolj "bogate" proračune so imeli v omenjenem obdobju francoski filmi, ki so tudi najbolj zastopani v raziskavi, saj predstavljajo 33 odstotkov vseh filmov in 49 odstotkov vseh sredstev. Sledijo filmi iz Nemčije, Velike Britanije, Italije in Španije.

Javno financiranje najpomembnejše, a se zmanjšuje

Javno financiranje je še vedno najpomembnejši vir financiranja evropskih filmov, se pa delež iz leta v leto zmanjšuje. Leta 2016 je javno financiranje znašalo skoraj 30 odstotkov vsega financiranja evropskih filmov, leta 2020 je bil ta delež pri 24 odstotkih. Močno so se v omenjenem obdobju znižale naložbe izdajateljev televizijskih programov, in sicer s 26 odstotkov celotnega financiranja v letu 2016 na 20,9 odstotka v letu 2020. Malenkostno se je znižalo tudi financiranje iz naslova predprodaje filmskih licenc, s 15,1 odstotka na 14,6 odstotka.

Največja rast pri financiranju z davčnimi spodbudami

Med leti 2016 in 2020 se je najbolj zvišalo financiranje z naslova davčnih spodbud, in sicer z 9,6 odstotka na 17,8 odstotka celotnega financiranja. Zvišale so se tudi naložbe producentov, s 15,7 odstotka na 17,8 odstotka, in financiranje iz drugih virov, kot sta zasebni kapital in dolžniško financiranje. Kot ugotavlja poročilo Evropskega avdiovizualnega observatorija o financiranju evropskih igranih filmov, se je njihov delež v skupnem financiranju zvišal s 4,4 odstotka na okroglih pet odstotkov.

18 držav, a brez Slovenije

Vzorec podatkov, uporabljenih za izračune, je vključeval 48 odstotkov celotnega števila evropskih igranih filmov, ki so premierne projekcije doživeli med letoma 2016 in 2020. Skupaj jih je bilo 2490, nastali so v 18 državah, Slovenije pa raziskava žal ni zajela. Vključeni so bili tako nacionalni kot koprodukcijski filmi, njihov skupni proračun pa je v omenjenem obdobju znašal 8,12 milijarde evrov oz. 1,62 milijarde na leto.

Prenizko javno financiranje slovenskega filma

V AIPA nas izsledki raziskave ne presenečajo, saj je že dolgo znano, da države, ki namenjajo več denarja za film oz. avdiovizualno industrijo, beležijo boljše rezultate. Tu gre za večji izvoz avdiovizualnih del, višjo dodano vrednost in večje multiplikativne učinke na celotno gospodarstvo. Slovenija v raziskavi ni zajeta, vendar bi bil slovenski film po obsegu financiranja zagotovo na samem evropskem repu. Slovenija namreč po višini javnega financiranja zaostaja praktično za vsemi državami srednje Evrope, pa tudi za večino držav bivše Jugoslavije. Da bi se razmere izboljšale, je nujno, da država sprejme več ukrepov. Med ključnimi je sprememba zakonodaje na avdiovizualnem področju, in sicer na način, da bi povečala usklajevanje na odločevalski in upravljavski ravni, s čimer bi zagotovili ustrezne podporne sisteme.

Predlogi za razvoj industrije so že podani

Med nujnimi ukrepi je tudi takojšnja uvedba obveznega neposrednega investiranja (npr. s strani spletnih platform) in implementacija predlogov, ki jih predvideva načrt razvoja avdiovizualne industrije do leta 2030 (več o tem tukaj). "Načrt, ki so ga deležniki v AV sektorju predstavili lani, kaže, da avdiovizualna industrija pozitivno učinkuje na druge panoge. Če želimo, da bo panoga še bolje delovala, je ključno tudi zvišanje financiranja s strani države," poudarja direktor AIPA Gregor Štibernik.

Slovenska avdiovizualna industrija je predlani ustvarila za približno četrt milijarde evrov prihodkov, z upoštevanjem multiplikativnega učinka pa se ta številka povzpne na 450 milijonov evrov. Ob tem je panoga ustvarila 27 milijonov evrov dobička. Z nekaterimi ukrepi bi se prihodki lahko do leta 2030 zvišali na milijardo evrov. "Poleg uspešnega poslovanja ima avdiovizualna industrija pozitiven vpliv na celotno slovensko gospodarstvo. Multiplikativen učinek je ocenjen na 1,8, kar pomeni, da vsak vloženi evro ustvari dodatnih 1,80 evra v slovenskem gospodarstvu. To številko bi lahko z ustreznimi in ciljanimi ukrepi občutno zvišali," je prepričan Štibernik.

[ {image : "/media/uploads/animation/IcCMwWabbDDF9.jpg", title : "A ti mene vidiš?;Režija: Jan Cvitkovič;Zavod Solsticij (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/7RMyTbu7gjT.jpg", title : "Beli bojevnik v črni obleki;Režija: Maja Weiss;Bela film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/RSlwCIYpgC.jpg", title : "Jezdeca;Režija: Dominik Mencej;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/8RlFNuWJflATX.jpg", title : "LGBT_SLO_1984;Režija: Boris Petkovič;Zavod Kineki (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/5nNIF95NJEvL.jpg", title : "Ne pozabi dihati;Režija: Martin Turk;Bela film (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/CDIYMZmwKn.jpg", title : "Orkester;Režija: Matevž Luzar;Gustav Film (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/kKPlQ2lSPX.jpg", title : "Vesolje med nami;Režija: Rahela Jagrič Pirc;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/D6Da8_YOtQmFP.jpg", title : "Inventura;Režija: Darko Sinko;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/72nTb3FJr3G7C.jpg", title : "Polsestra;Režija: Damjan Kozole;Vertigo (2019)" }, {image : "/media/uploads/animation/HW2NqBQGAZfRi.jpg", title : "Odpuščanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/s22spefONAhEjuW.jpg", title : "Kapa;Režija: Slobodan Maksimović;Senca Studio (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/2HMTZwXpJHqd.jpg", title : "Spacapufi;Režija: Jaka Ivanc;Strup produkcija (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/MLr5935I2Cwh.jpg", title : "Prasica, slabšaln izraz za žensko;Režija: Tijana Zinajić;December (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/Dkl6TTjNIMYJb.jpg", title : "Iskre v času;Režija: Jurij Gruden;Senca Studio (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/qW_vixhBTuLKJ.jpg", title : "Nekoč so bili ljudje (2021);Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/z_QO4GQn5F.jpg", title : "Legenda o zlatorogu;Režija: Lea Vučko;Octopics (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/srBBcMxyri.jpg", title : "Žica;Režija: Tiha Gudac;OFF World/URGH! (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/2byxsgm50sn5oV0.jpg", title : "Tako se je končalo poletje;Režija: Matjaž Ivanišin;Staragara (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/1oIrrLJYgJSckX.jpg", title : "Zastoj;Režija: Vinko Moderndörfer;Forum Ljubljana (2021)" }, {image : "/media/uploads/animation/aF3ZJBnTLCEq5XH.jpg", title : "Septembrska klasa;Režija: Igor Šterk;A.A.C. Productions (2022)" }, {image : "/media/uploads/animation/uxJrm9pWck.jpg", title : "Verschwinden / Izginjanje;Režija: Andrina Mračnikar;Vertigo (2022)" }, ]