Pogosta vprašanja

Kdo podeljuje dovoljenja kolektivnim organizacijam in kdo nadzoruje njihovo poslovanje? 

V Sloveniji podeljuje dovoljenja kolektivnim organizacijam Urad za intelektualno lastnino RS (URSIL), ki opravlja tudi nadzorstvene naloge iz tega področja.

Kdo lahko postane član AIPA? 

Vsak, ki je imetnik pravic na AV delu in izpolnjujejo pogoje določene v Statutu AIPA.

Koliko članov ima AIPA?

AIPA združuje tri skupine imetnikov pravic na AV področju: soavtorje AV del, filmske producente videogramov in izvajalce izvedb v AV delih na videogramih. Večina imetnikov pravic, ki so pooblastili AIPA so tudi člani AIPA. 31. 1. 2019 je AIPA imela 775 članov.

Koliko glasov imajo vaši člani na skupščinah?

AIPA deluje po sistemu en član skupščine – en glas. Na skupščino so po določilih Statuta vabljeni vsi člani AIPA.

Kakšna je razlika med članom AIPA in imetnikom pravic, ki je pooblastil AIPA?

AIPA lahko pooblastijo vsi imetniki pravic na AV delih. Če imetnik pravic želi biti tudi član AIPA pa mora izpolnjevati pogoje, določene v Statutu AIPA. Član AIPA ima volilno pravico na skupščini in pravico biti voljen v organe AIPA.

Kako AIPA ustvarja svoj prihodek?

AIPA ima dovoljenje za zbiranje honorarjev iz naslova uporabe avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisije. Honorarje za kabelsko retransmisijo plačujejo kabelski operaterji v skladu s Skupnim sporazumom z Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije. 

Kdo so upravičenci do honorarjev za kabelsko retransmisijo AV del?

Za avdiovizualna dela, nastala do vključno l. 1995, honorar pripada soavtorjem, če ti svojih materialnih pravic niso prenesli na tretjo osebo, npr. na filmskega producenta. Za avdiovizualna dela, nastala po l. 1995, pa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) predvideva prenos vseh materialnih pravic soavtorjev na filmskega producenta, razen če ni s pogodbo določeno drugače.

Kako poteka delitev honorarjev upravičencem?

AIPA opravi delitev honorarjev vsako leto za preteklo obračunsko leto. Pravila delitve sprejemajo člani na skupščini in so objavljena na spletni strani AIPA. Višina honorarja je odvisna od kategorije AV dela, trajanja retransmisije, časovnega pasu in kategorije TV programa, na katerem je bilo AV delo retransmitirano. AIPA izplača obračunan honorar vsem imetnikom pravic, ki so se izkazali za upravičence in posredovali vse potrebne podatke potrebne za izplačilo. Morebitni kasnejši zahtevki se upoštevajo pri poračunih za isto obračunsko obdobje.

Ali obstaja spodnji prag za izplačilo nadomestila?

S sklepom direktorja je bil določen najnižji znesek bruto honorarja, ki se izplača imetniku – upravičencu. Trenutno ta znaša 10 EUR za seštevek vseh honorarjev ne glede na vrsto obračuna. Dokler ta znesek ni dosežen, sredstva hrani AIPA.

Ali je pred ustanovitvijo kolektivne organizacije AIPA v Sloveniji kdo zbiral in delil nadomestila za AV ustvarjalce?

V obdobju 1999 – 2010 je nadomestila zbirala kolektivna organizacija SAZAS, ki je imela začasno dovoljenje za zbiranje in delitev honorarjev iz naslova kabelske retransmisije AV del, s tem pa tudi obveznost za delitev med imetnike pravic.

Ali AIPA ščiti samo slovenske ali tudi tuje avtorje AV del?

AIPA skladno z izdanim dovoljenjem in mednarodnimi standardi ščiti tako domače kot tuje imetnike pravic.

Kakšne načine uporabe AV dela poznamo in katere od teh načinov kolektivno upravlja AIPA?

Danes se AV dela uporabljajo v številnih medijih in na različnih platformah. Njihovo uporabo imetniki pravic večinoma dovoljujejo na podlagi individualnih dogovorov (npr. predvajanje v kinu, na TV, videoteke, VOYO, Netflix, …), določeni segmenti uporabe pa se zaradi zahtevnosti in obsega na osnovi mednarodnih konvencij uveljavljajo kolektivno, saj je individualno uveljavljanje praktično nemogoče: tak primer sta prav kabelska retransmisija in privatno reproduciranje.

Katerih načinov uporabe AV dela pa AIPA ne ščiti in zakaj?

AIPA zaradi zastarele zakonodaje in neizdanih dovoljenj trenutno npr. ne ščiti predvajanj AV del v gostinskih in podobnih lokalih, trgovinah, salonih in drugih javnih mestih ter prireditvah. Ne ščiti tudi predvajanja AV del na internetu, v časovnem zamiku, ...

Zaradi navedenega imajo imetniki pravic na AV delih mnogo manjši obseg kolektivno ščitenih pravic, kot npr. njihovi glasbeni ali literarni kolegi.

Ali lahko individualno uveljavljam svoje pravice mimo kolektivne organizacije?

Da. In sicer za vse oblike uporabe razen kabelske retransmisije in privatnega reproduciranja.

Zakaj AIPA ne zbira nadomestil iz naslova privatnega reproduciranja, čeprav ima dovoljenje za delitev nadomestil iz tega naslova?

AIPA ima dovoljenje samo za delitev, za zbiranje teh nadomestil pa je URSIL leta 2019 podelil dovoljenje kolektivni organizaciji Kopriva, k.o.

Sem filmski in televizijski igralec, včlanjen v AIPO, vendar od nje ne prejemam nobenega nadomestila. Zakaj?

AIPA ima dovoljenje za zbiranje honorarjev iz naslova uporabe avdiovizualnih del v primeru kabelske retransmisijI. zvajalci izvedb v Av delih na videogramih (v to skupino spadajo filmski in TV igralci) po zakonu niso upravičenci do honorajev iz tega naslova. Edino nadomestilo, ki po zakonu trenutno pripada igralcem, je nadomestilo za privatno reproduciranje, ki ga je leta 2020 začela zbirati Kopriva, k.o., AIPA pa bo razdelila individualnim imetnikom pravic.