Mednarodni posvet ob 10-letnici

Datum objave: 19.10.2020

Kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih se je v zadnjih letih izkazala kot najboljša rešitev za avdiovizualne ustvarjalce, saj kolektivne organizacije ustvarjalcem veliko lažje zagotovijo pravice in nadomestila, kot si jih lahko sam izbori posamezni ustvarjalec. Izjema so le nekateri zvezdniki, vendar je teh le odstotek vseh ustvarjalcev. V prihodnjem desetletju je kolektivno upravljanje treba še okrepiti in nadgraditi. Le tako bomo lahko kos izzivom digitalne dobe, saj se vsebine in uporabniki iz tradicionalnih medijev (kino, televizija, kabel) z izredno hitrostjo selijo na splet. Za večjo dobrobit avdiovizualnih ustvarjalcev pa je nujno tudi sodelovanje med avdiovizualnimi kolektivnimi organizacijami, ki zastopajo različne vrste kategorij imetnikov pravic, je bila rdeča nit mednarodnega spletnega posveta na temo Upravljanje avdiovizualnih pravic v prihodnjem desetletju, ki ga je pripravila AIPA ob 10. obletnici delovanja.

Udeleženci posveta izvršna direktorica Mednarodnega združenja avtorjev (SAA) Cecile Despringre, direktor Združenja evropskih organizacij izvajalcev (AEPO-ARTIS) dr. Tilo Gerlach, predsednik Združenja avtorjev in režiserjev (Writers & Directors Worldwide; W&DW) Yves Nilly, predsednik Mednarodnega združenja kolektivnih organizacij avdiovizualnih producentov (AGICOA) Chris Marcich, nekdanji podpredsednik Združenja za zaščito pravic izvajalcev (SCAPR) Jose-Maria Montes in predsednik izvršnega odbora Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Klemen Dvornik so uvodoma AIPA čestitali za odlično opravljeno delo v zadnjih 10 letih in ji zaželeli še naprej uspešno delo pri skrbi za pravice avdiovizualnih ustvarjalcev.

Direktor AIPA Gregor Štibernik se je zahvalil vsem sodelujočim, ki prihajajo iz krovnih organizacij, katerih AIPA je članica. "V AIPA se vam zahvaljujemo za vso podporo in znanje, ki ste nam ga nudili v preteklem obdobju. Brez tega AIPA ne bi postala tako uspešna kolektivna organizacija, kot je danes" je dejal in se ozrl na trenutne razmere.

"Povpraševanje po vsebinah in sama uporaba vsebin rasteta, ob tem pa se vse (skupaj z uporabniki) seli na splet, pandemija pa je ta proces le še pospešila. Ponudniki videa na zahtevo oz. različne spletne platforme kujejo dobičke, vendar pa sredstva zgolj v majhnem deležu pridejo do  ustvarjalcev. Zato se morajo sestrske kolektivne organizacije povezati in tesneje sodelovati, če si želijo odrzati večji kos pogače, do katerega so upravičeni imetniki pravic," je poudaril Štibernik.

Z njim se je strinjala tudi Despingrejeva, ki je za dosego tega cilja nanizala ključne naloge v prihodnjem desetletju. Kot je dejala, je najpomembnejša ustrezna implementacija Direktiv EU, predvsem Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, s poudarkom na 18. členu. Ta omogoča uvedbo pravičnega nadomestila za uporabo del na spletu. Med nalogami je naštela tudi "držanje koraka" z razvojem on-line storitev, saj morajo ustvarjalci postati enakopraven igralec z ustreznimi pravicami. Potrebno je tudi harmonizirati razdrobljen evropski trga in zagotoviti pridobivanje plačil iz vse Evrope. Prav to se je kot zelo pomembno izkazalo v času koronakrize. Med ključnimi nalogami je tudi pozicioniranje kolektivnih organizacij na globalni ravni, promocija neodpovedljive pravica do nadomestila (kolektivno upravljane) in sodelovanje vseh akterjev na trgu. Avtorji, izvajalci, producenti in spletne platforme so na istem čolnu, zato je nujno medsebojno sodelovanje na prav vseh ravneh. To pa zlasti pomeni, da se ne deli le tveganje, ampak tudi profit, je poudarila.

Predsednik W&DW Nilly je opozoril na koronakrizo, ki je močno prizadela avdiovizualne ustvarjalce po celem svetu. Izkazalo se je, da ustvarjalci v državah in regijah, kjer imajo kolektivno upravljanje, kot npr. v Evropi, lažje premoščajo krizo, saj prejemajo različna nadomestila, poleg tega pa so nekateri dobili tudi pomoč od svojih kolektivnih organizacij. V državah, kjer pa tega sistema (še) ni, pa se ustvarjalci srečujejo s hudo krizo. Dobro delujoče modele upravljanja, kot npr. v Evropi, bi bilo dobro razširiti oz. bi lahko postali mednarodni, je dejal. Kot regiji, kjer bi lahko povzeli evropski model, pa je navedel Azijo in Afriko. Tam režiserji in scenaristi nimajo skorajda nobene pravice iz naslova kolektivnega upravljanja.

Tudi prvi mož Agicoa Marcich je uvodoma poudaril nujno potrebno sodelovanje med producenti, igralci in avtorji, obseg kolektivnega upravljanja pa bo v prihodnjem desetletju po njegovem mnenju rasel. Povezovanje med kolektivnimi organizacijami, ki zastopajo različne vrste imetnikov pravic, je nujnost. Tako, kot je za dobre rezultate producentov in Agicoa ključno sodelovanje med velikimi, srednjimi in malimi producenti, je dejal Marcich. Ob tem je dodal, da bo za večje in boljše sodelovanje na vseh področjih v prihodnosti raba tehnologije ključnega pomena.

Gerlach iz AEPO-ARTIS je kot glavni izziv navedel prilagoditev obstoječih pravic za digitalno dobo oz. razširjanje avdiovizualnih del na spletu. "Ključno vprašanje je, kako lahko avdiovizualni ustvarjalci dobijo pošten kos pogače na spletu. Zdaj s tega naslova dobijo približno odstotek od prihodkov, kar je izredno malo, glede na vloženo delo. Avdiovizualnih ustvarjalcev zakon na spletu doslej ni ščitil, zato je Direktiva o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu in predvsem 18. člen Direktive priložnost, da se to spremeni, področje pa ustrezno uredi.''

Gerlach je tudi ocenil, da je edina prava izbira za uveljavljanje pravic iz Direktive kolektivno upravljanje. Nemčija ima že dolgo tradicijo nadomestil, tudi npr. mehanizem za popravo pogodb, če je bilo delo bolj uspešno od prvotnih predvidevanj. Vendar pa je le malo avdiovizualnih ustvarjalcev to izkoristilo, ker so takoj dobili grožnje z odpovedjo sodelovanja. Omenjeni mehanizem so lahko izkoristili le zelo znani ustvarjalci oz. tisti pred upokojitvijo, ki jih ni strah, da bi jim odpovedali sodelovanje. Kolektivne organizacije so veliko bolj odporne na tovrstne 'pritiske', je dejal.

Prihodnje desetletje bo v znamenju nadaljnjega razvoja trga digitalnih storitev. Že zdaj beležimo hiter premik iz TV, kabla in kinodvoran na splet, zato avdiovizualni ustvarjalci ne bodo dolgo mogli računati na prihodke iz 'starih tehnologij'. "Predvsem negotova je prihodnost kinematografov, ki se bodo zaradi posledic pandemije covid-19 še dolgo pobirali. Vprašanje je, če se bodo sploh še kdaj pobrali," je ocenil Montes. Ustvarjalci in njihove kolektivne organizacije bodo morali vplivati na zakonodajalce, da se uporaba AV vsebin na spletu primerno uredi. Pri tem se bo potrebno osredotočiti predvsem na storitve videa na zahtevo, kot jih omogočajo Netflix, HBO in Apple, saj se je občinstvo navadilo, da gleda, kar želi in kadar želi.

“Če želimo, da avdiovizualni ustvarjalci dobijo pravično nadomestilo, potem potrebujemo napredne pristope, tudi tiste, ki jih predvideva Direktiva o avtorskih pravicah,“ je dejal Montes in izpostavil pomen kolektivnega upravljanja. Edino to lahko zagotovi boljša pogajalska izhodišča, s katerimi avdiovizualni ustvarjalci lahko uveljavljajo svoje pravice. Vse kolektivne organizacije avdiovizualnih ustvarjalcev v Evropi morajo tesno sodelovati, saj bodo le tako lahko zagotovile pravice svojim članom. Trenutno je v svetu le nekaj kolektivnih organizacij, ki lahko ustvarjalcem zagotovijo ustrezno pogajalsko moč tudi v primeru njihove uporabe na spletu, je poudaril.

Prihodnost je digitalna, se je strinjal tudi predsednik izvršnega odbora FERA Dvornik. "Da bodo avdiovizualni ustvarjalci prišli do svojih pravic, morajo imeti močne kolektivne organizacije," je poudaril. Rešitev vidi tudi v tem, da bi se za vsako od skupin znotraj avdiovizualnega sektorja tudi v Sloveniji uvedle samostojne izvorne pravice, katere bi morali uveljavljati kolektivno, kjer je to mogoče, predvsem pa bi morale biti neodtujljive oz. neprenosljive. Kolektivno upravljane bi moralo biti z razširjenim učinkom, saj bi moral tisti, ki to želi, pravice sam upravljati.

V zaključku pa je pozval avtorje, igralce, producente in tiste, ki morajo plačevati nadomestilo (spletne platforme), da stopijo skupaj in se dogovorijo oz. sklenejo partnerstvo. Ustvarjalci ustvarjajo in tega se ne sme pozabiti. Poudaril je, da je pogoj za ustvarjanje tudi to, da imajo urejeno okolje in jih ne skrbi, če bodo za svoje delo sploh plačani.

FOTO: AIPA
[ {image : "/media/uploads/animation/_XfB4ozZmA.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/cZvJob5KP6Th.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/xyAo6iYQCcUQtRq.jpg", title : "Martin Krpan;Režija: Nejc Saje;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/tDdTBHI2uD0.jpg", title : "Tiho;Režija: Barbara Zemljič;Blade production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/v_MNXuthXF.jpg", title : "Odraščanje;Režija: Siniša Gačić, Dominik Mencej;Zuhr Film (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/_wleoayWl1EJGwt.jpg", title : "My way 50;Režija: Maja Weiss;Zavod Maja Weiss (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/3VPO24tM69.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/yT4uhIfOcg.jpg", title : "Nevidna roka Adama Smitha;Režija: Slobodan Maksimović;December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/mzuNjzlyJ6.jpg", title : "Vlado;Režija: Miran Zupanič;Arsmedia (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/qFWb85WW3vPTHKI.jpg", title : "Trahere;Režija: Juš Jeraj, Atila Urbančič;Trahere (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/LaYA6MG3Moxhrde.jpg", title : "Čevljarna;Režija: Anton Martin Emeršič;AGRFT UL (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/ClFwlyp2_X8BT.jpg", title : "Šivi;Režija: Miroslav Terzić;West End production, Nora production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/TVxEjd4thiH.jpg", title : "To delo je v javni lasti;Režija: Amir Muratović;Cebram (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/_mRlaD4MTZv6Qw.jpg", title : "Igram, sem;Režija: Miroslav Mandić;Filmostovje (2018), foto: Mitja Ličen" }, {image : "/media/uploads/animation/ESnUuse7jnZn.jpg", title : "Ne bom več luzerka;Režija: Urša Menart;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/A7OlNY6hDcP.jpg", title : "Leto opice;Režija: Vladimir Blaževski;Pank Film (MK), Strup produkcija, Kiselo dete, Infinity (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/lV8yrgVaBex0.jpg", title : "Tunel;Režija: Gregor Andolšek;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/rvlnsudohZIoFS.jpg", title : "Krvno maščevanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/TaK1OCHnen5M2M.jpg", title : "Fountain;Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/lNRjvXseqn9.jpg", title : "Dolga pot do prvih korakov;Režija: Ratko Stojiljković, Julija Minet, Jasmina Mustafić;Luksuz produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/gnc_i8zVQReu3F_.jpg", title : "Celica;Režija: Dušan Kastelic;Bugbrain (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/QSwdOCpP26O5M.jpg", title : "Posledice;Režija: Darko Štante;Temporama (2018), foto: Luka Škulj" }, {image : "/media/uploads/animation/sOcqHOpIKo7.jpg", title : "Bližnje srečanje;Režija: Filip Bihar, Samo Bihar, Antonella D'Amico, Miha Oven, Anja Zadnik;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/fvo8pMXArjt.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/yIfSXiAFJKJl.jpg", title : "Akcija D. B.;Režija: Dana Budisavljević;Hulahop, December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/me6x5cFoHl.jpg", title : "Catican;Režija: Asja Trost, Mery Gobec, Ines Sampaio;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/wV4_7rFNG0V6.jpg", title : "Zamejen;Režija: Leo Černic;AGRFT UL (2017)" }, ]