Kulturna in kreativna industrija - motor svetovnega napredka

Datum objave: 21.04.2017

Kulturna in kreativna industrija (Cultural and Creative Industry - CCI) globalno na leto ustvari 2250 milijard dolarjev prihodkov, kar je precej več, kot znašajo skupni prihodki svetovnih telekomunikacijskih operaterjev (1570 milijard dolarjev) in bruto domači proizvod npr. Indije (1900 milijard dolarjev). Največ prihodkov znotraj CCI ustvari televizija, in sicer 477 milijard dolarjev, sledijo vizualna umetnost (391 milijard dolarjev) ter časopisi in revije (354 milijard dolarjev). CCI zaposluje več kot 29,4 milijona ljudi oz. odstotek svetovnega delovno aktivnega prebivalstva. Največji zaposlovalci znotraj CCI so organizacije na področju vizualnih umetnosti (6,73 milijona), založništva in knjigotrštva (3,67 milijona) in glasbe (3,98 milijona), kaže raziskava Cultural Times, ki jo je pripravilo Svetovno združenje avtorjev in skladateljev (CISAC).

Največji delež prihodkov CCI prispeva regija Azija-Pacifik, in sicer 743 milijard dolarjev, kar je 33 odstotkov celotne prodaje. Evropa je s 709 milijardami dolarjev (32-odstotni globalni delež CCI) druga, sledijo Severna Amerika (620 milijard dolarjev; 28 odstotkov globalne CCI), Latinska Amerika in Karibi (124 milijard dolarjev; 6 odstotkov globalne CCI) ter Afrika in Bližnji vzhod (58 milijard dolarjev; 3 odstotki globalne CCI).

Azijsko-pacifiška regija ima tudi največje število zaposlenih v globalni CCI, in sicer 12,7 milijona, kar znaša 43 odstotkov vseh zaposlenih v CCI na svetu. Sledijo Evropa 7,7 milijona zaposlenih; 26 odstotkov vseh zaposlenih v panogi), Severna Amerika (4,7 milijona zaposlenih; 16 odstotkov), Afrika in Bližnji vzhod (2,4 milijona zaposlenih; 8 odstotkov) ter Latinska Amerika in Karibi (1,9 milijona zaposlenih; 7 odstotkov).

Kot omenjeno, največ prihodkov znotraj CCI globalno ustvari televizija, in sicer 477 milijard dolarjev, ob tem pa zaposluje 3,53 milijona ljudi. Sledijo vizualna umetnost (391 milijard dolarjev; 6,73 milijona zaposlenih), časopisi in revije (354 milijard dolarjev; 2,86 milijona zaposlenih), oglaševanje (285 milijard dolarjev; 1,95 milijona zaposlenih), arhitektura (222 milijard dolarjev; 1,67 milijona zaposlenih), založništvo in knjigotrštvo (143 milijard dolarjev; 3,67 milijona zaposlenih), igrana umetnost (127 milijard dolarjev; 3,54 milijona zaposlenih), razvoj iger (127 milijard dolarjev; 604.000 zaposlenih), film (77 milijard dolarjev; 2,48 milijona zaposlenih), glasba (65 milijard dolarjev; 3,98 milijona zaposlenih) in radio (46 milijard dolarjev; 502.000 zaposlenih).

Evropska kulturna identiteta vleče korenine iz zgodovine, saj ima regija izjemno koncentracijo kulturnega nasledstva in umetniških institucij. Evropa je turistično najbolj zanimiva kulturna destinacija na svetu, saj pritegne 52 odstotkov vseh svetovnih turistov. Sedem od desetih najbolj obiskanih muzejev na svetu je v Evropi, poleg tega pa je 30 od 69 Unescovih t.i. kreativnih mest ravno v Evropi.

Kot poudarjajo v raziskavi, evropska kulturna industrija temelji na talentirani delovni sili, z visoko koncentracijo ustvarjalcev. Celotno raziskavo si lahko ogledate na tej povezavi.

Po zadnjih podatkih Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) slovenska CCI letno ustvari skoraj 7 odstotkov BDP, ob tem pa panoga v Sloveniji zaposluje več kot 60.000 ljudi oz. več kot sedem odstotkov vseh zaposlenih.

Gre za pomembne številke, ki pričajo o pomenu CCI in vizualnih umetnosti v Sloveniji in Evropi.

Zato v AIPA še enkrat pozivamo slovensko vlado in evropske oblasti, da v novi avtorski zakonodaji EU poskrbijo, da se ta prilagodi novemu digitalnemu okolju. Način, kako je predlog direktive predstavljen Evropski komisiji, namreč ne ustreza namenu, ki naj bi ga direktiva dosegla v praksi. Implementacija predloga ne pomeni, da bodo ustvarjalci primerno poplačani, niti jih ne bo postavila v boljši položaj za doseganje pravičnega deleža prihodka, ki jih njihova dela ustvarijo z uporabo na spletu.

Hkrati pozivamo slovensko vlado, da čimprej prenovi tudi krovni Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, in sicer na način, da bo ustrezal novonastalim razmeram. Te so se od leta 1995, odkar velja ta zakon, močno spremenile.

[ {image : "/media/uploads/animation/LaYA6MG3Moxhrde.jpg", title : "Čevljarna;Režija: Anton Martin Emeršič;AGRFT UL (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/xyAo6iYQCcUQtRq.jpg", title : "Martin Krpan;Režija: Nejc Saje;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/_mRlaD4MTZv6Qw.jpg", title : "Igram, sem;Režija: Miroslav Mandić;Filmostovje (2018), foto: Mitja Ličen" }, {image : "/media/uploads/animation/lNRjvXseqn9.jpg", title : "Dolga pot do prvih korakov;Režija: Ratko Stojiljković, Julija Minet, Jasmina Mustafić;Luksuz produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/ESnUuse7jnZn.jpg", title : "Ne bom več luzerka;Režija: Urša Menart;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/ClFwlyp2_X8BT.jpg", title : "Šivi;Režija: Miroslav Terzić;West End production, Nora production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/mzuNjzlyJ6.jpg", title : "Vlado;Režija: Miran Zupanič;Arsmedia (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/tDdTBHI2uD0.jpg", title : "Tiho;Režija: Barbara Zemljič;Blade production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/_XfB4ozZmA.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/lV8yrgVaBex0.jpg", title : "Tunel;Režija: Gregor Andolšek;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/sOcqHOpIKo7.jpg", title : "Bližnje srečanje;Režija: Filip Bihar, Samo Bihar, Antonella D'Amico, Miha Oven, Anja Zadnik;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/gnc_i8zVQReu3F_.jpg", title : "Celica;Režija: Dušan Kastelic;Bugbrain (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/_wleoayWl1EJGwt.jpg", title : "My way 50;Režija: Maja Weiss;Zavod Maja Weiss (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/v_MNXuthXF.jpg", title : "Odraščanje;Režija: Siniša Gačić, Dominik Mencej;Zuhr Film (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/yIfSXiAFJKJl.jpg", title : "Akcija D. B.;Režija: Dana Budisavljević;Hulahop, December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/fvo8pMXArjt.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/wV4_7rFNG0V6.jpg", title : "Zamejen;Režija: Leo Černic;AGRFT UL (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/cZvJob5KP6Th.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/me6x5cFoHl.jpg", title : "Catican;Režija: Asja Trost, Mery Gobec, Ines Sampaio;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/yT4uhIfOcg.jpg", title : "Nevidna roka Adama Smitha;Režija: Slobodan Maksimović;December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/rvlnsudohZIoFS.jpg", title : "Krvno maščevanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/TaK1OCHnen5M2M.jpg", title : "Fountain;Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/QSwdOCpP26O5M.jpg", title : "Posledice;Režija: Darko Štante;Temporama (2018), foto: Luka Škulj" }, {image : "/media/uploads/animation/qFWb85WW3vPTHKI.jpg", title : "Trahere;Režija: Juš Jeraj, Atila Urbančič;Trahere (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/TVxEjd4thiH.jpg", title : "To delo je v javni lasti;Režija: Amir Muratović;Cebram (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/3VPO24tM69.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/A7OlNY6hDcP.jpg", title : "Leto opice;Režija: Vladimir Blaževski;Pank Film (MK), Strup produkcija, Kiselo dete, Infinity (2018)" }, ]