Posvet o potencialih razvoja AV industrije v Sloveniji

Datum objave: 06.02.2020

Če se ne bomo zorganizirali, Slovenije ne bo na mednarodnem zemljevidu avdiovizualnih produkcij

Imamo odlično AV platformo, potrebujemo pa več spodbud države – Večina evropskih držav nas je že prehitela – Nujna je vzpostavitev podjetniških stimulacij AV produkcij

LJUBLJANA, 6. februar – Država mora zavzeti aktivnejše ukrepe pri spodbujanju razvoja avdiovizualne (AV) industrije, so na današnjem posvetu z naslovom »Gospodarski pomen avdiovizualne industrije v Sloveniji » v Državnem svetu poudarili pobudniki posveta, predstavniki ključnih akterjev na področju AV industrije v Sloveniji. Opozorili so na velike priložnosti, ki jih AV industrija prinaša domačemu gospodarstvu, na potrebo po vzpostavljanju dialoga med vsemi deležniki in odločevalci (od lokalnih uradov do okoljskih organizacij), predvsem pa izpostavili, da je Slovenija v primerjavi z ostalimi tranzicijskimi državami na področju AV industrije že krepko v zaostanku. Nujno je tako razumevanje države kot spodbuda, da se AV projektom zagotovijo ne samo finančna sredstva s področja kulture, temveč tudi iz podjetniških in gospodarskih resorjev. Raziskava Deloitta Slovenije je namreč pokazala, da ima AV industrija ogromen gospodarski potencial.

Da imamo v Sloveniji vse predispozicije razvoja avdiovizualne industrije, dokazujejo tako vrhunsko usposobljeni kadri in produkcije kot tudi naravne danosti države (naravne in kulturne znamenitosti, tradicija) ter povpraševanja iz tujine. AV industrija je strokovno pripravljena na svoj preboj, ki bi Slovenijo postavil na svetovni zemljevid težko želenih lokacij AV produkcije, vendar trenutni regulativni in procesni, kot mestoma tudi infrastrukturni pogoji tega ne omogočajo. Nujna je dodatna spodbuda s strani države, ob tem pa osveščanje vseh odločevalskih struktur, ki so v procesih priprav na produkcijo prisotne. »AV industrijo smo razvili do te točke, da lahko nudimo vrhunske storitve in produkte, vendar za nadaljnji razvoj in izkoriščanje vseh potencialov gospodarskega razvoja te industrije zgolj subvencije s področja kulture niso dovolj. AV industrija lahko postane močan steber našega gospodarstva, njena vloga omogoča razvoj mnogih drugih industrij, mikro in majhnih podjetij, ki z nami dobijo svojo priložnost v lokalnem in nacionalnem okolju. Vendar nam bo ta razvoj uspel le, če bomo vzpostavili dodatne spodbude oziroma finančne pomoči tudi iz podjetniških, gospodarskih resorjev,« je poudaril direktor AIPA Gregor Štibernik. »Slovenija sodi med države, ki film in AV industrijo resda razumejo kot pomemben steber kulture in družbe, vendar v malih prostorih, kot je Slovenija, tovrstne pomoči za pravi razmah ne zadostujejo.« Študija, ki jo je v preteklem letu opravil Deloitte, jasno kaže, da ima AV industrija velik gospodarski potencial, ima pomembne multiplikacijske učinke, generira razvoj drugih industrij, njen fiskalni učinek pa znaša skoraj 40 odstotkov. Študija je na voljo na www.aipa.si.

O izjemnem potencialu, ki ga ima AV industrija v Sloveniji, so se strinjali tudi uvodni govorci. Dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka Ministrstva za kulturo, je izpostavila, da je »slovenski avdiovizualni sektor majhen, a ima dolgo tradicijo in talent ter možnost povezovanja. Ta industrija je pomemben kazalec ekonomske rasti in pomemben zaposlovalec, zato moramo v njej prepoznati ekonomski potencial.«

Državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je poudarila predvsem velike učinke AV industrije na turizem ter predstavila poglobljeno sodelovanje, ki se je v zadnjih letih izpostavilo med Slovensko turistično organizacijo in Slovenskim filmskim centrom tako na področju promocije Slovenije v tujini kot tudi izobraževanju lokalnih turističnih organizacij.

 »Vloga države mora preiti iz klasične pokroviteljske drže v vlogo države, ki omogoča nove priložnosti, tudi s privabljanjem produkcij iz tujine, ki na produkcijsko krajino gleda dinamično,« pa je uvodoma poudaril Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta. »Ne smemo niti mimo dejstva, da evropske države kar tekmujejo v tem, katera bo prevzela primat na področju avdiovizualnega, medtem ko za Slovenijo velja nasprotno. Upad javnih sredstev, preslabo spodbujanje zasebnih vlaganj, to je naša realnost danes. Pa ni nujno, da bi tako tudi ostalo,« je zaključil.

Trije nujni koraki za razvoj področja

Ali bo Slovenija izkoristila priložnosti razvoja AV industrije, je zdaj odvisno predvsem od ukrepov države. »Potrebno je v prvi meri, da država AV področje prepozna kot prioriteto in z medresorskim sodelovanjem prične ustvarjat ugodno okolje za filmsko ustvarjanje« pravi Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra, »znotraj tega je potrebno realizirati leta 2018 sprejet sklep Odbora za kulturo Državnega zbora o povečanju sredstev za filmsko ustvarjanje na 11 milijonov evrov. Realizacija je skladno s sklepom predvidena do leta 2022, danes smo na dobri polovici teh sredstev. In kot zadnje, nujna je vzpostavitev finančne podjetniške in javnofinančne stimulacije za producentske hiše oziroma AV projekte, ki pa morajo priti iz podjetniškega resorja.« Slovenija bo prihodnje leto predsedovala Svetu Evrope, pred nami pa so še drugi pomembni jubileji, med pomembnejšimi tudi 30. obletnica države. »Ob danih pogojih žal ne moremo pričakovati, da bomo sposobni narediti zgodovinski ali velik kostumski film, čeprav bi bilo to času in prostoru primerno,« je dejala.

Da je v prvi fazi ključnega pomena predvsem urejanje ugodnega okolja, ki bo razumelo potrebe in potencial AV industrije, se strinja producent Rok Ban iz GIZ SLAP. »Prepogosto se, žal, zgodi, da v srditem boju premagamo evropsko, celo svetovno, konkurenco, pripeljemo projekt v Slovenijo, država ga podpre z javnim denarjem, potem pa konj z vprežnim vozom ne sme hoditi po makadamski cesti ali pa ne smemo postaviti kamere na stativ. Prevečkrat smo talci arbitrarnega presojanja posameznih uradnikov oziroma črkobralskih interpretacij preobsežnih predpisov.« To nepoznavanje na ravni odločevalskih struktur je preprečilo izvedbo marsikatere produkcije v preteklosti, čeprav je interes obstajal, tudi mnoge domače produkcije pa so morale za določene vsebine lokacije poiskati v sosednjih državah. Projekcija izpada tovrstnih projektov v zadnjih petih letih po oceni GIZ SLAP kaže, da ob predpostavljenih 454 izpadlih snemalnih dnevih, to pomeni kar 22,7 mio evrov manj prihodkov in kar 8,7 mio evrov nižji fiskalni učinek. Torej 8,7 mio evrov izpuščenih sredstev, ki bi se sicer povrnila v državni proračun.

Slovenija caplja za ostalimi

Očitno je, da razvoj AV industrije prinaša tudi razvoj drugih panog, kot so turizem, gastronomija, rokodelske dejavnosti ipd., o čimer pričajo tudi mnoge evropske države, ki so potencial razvoja AV industrije že izkoristile. Med največjimi vzornicami tako po državni ureditvi tega področja kot multiplikativnih učinkih so Estonija, Litva, Romunija, Madžarska, Avstrija in tudi sosednja Hrvaška. »Slovenija je resda skoraj 10 let za Hrvaško, a to lahko razume tudi kot prednost. Lahko se uči iz naših napak, lahko prevzame dobre prakse, a za vse to je nujno ponotranjiti prepričanje, da se spremembe ne zgodijo same. AV transformacija v Sloveniji potrebuje zaveznike in podporo mnenjskih voditeljev,« je na posvetu svoje izkušnje iz Hrvaške delil filmski producent in režiser Hrvoje Hribar, ki glavne produkcijske prednosti in potenciale Slovenije vidi predvsem v našem gorskem, alpskem svetu, t.i. »kinoalpino« pejsažih Alpske Evrope.

Na posvetu je bilo govora tudi o pravnih okvirjih avdiovizualne industrije ter nujnem sprejetju posameznih zakonskih novitet, na kar sta opozorila mag. Ingrid Kovšca, direktorica Inštituta za avtorsko pravo, ter prof. dr. Gorazd Trpin iz Inštituta za upravno pravo. V tem oziroma naslednjega leta je potrebno sprejetje kar nekaj EU direktiv, med drugim tudi novo copyright direktivo.

[ {image : "/media/uploads/animation/tDdTBHI2uD0.jpg", title : "Tiho;Režija: Barbara Zemljič;Blade production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/A7OlNY6hDcP.jpg", title : "Leto opice;Režija: Vladimir Blaževski;Pank Film (MK), Strup produkcija, Kiselo dete, Infinity (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/xpqzvvLR9Oku.jpg", title : "Zgodovina ljubezni;Režija: Sonja Prosenc;Monoo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/me6x5cFoHl.jpg", title : "Catican;Režija: Asja Trost, Mery Gobec, Ines Sampaio;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/yT4uhIfOcg.jpg", title : "Nevidna roka Adama Smitha;Režija: Slobodan Maksimović;December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/rvlnsudohZIoFS.jpg", title : "Krvno maščevanje;Režija: Marija Zidar;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/_wleoayWl1EJGwt.jpg", title : "My way 50;Režija: Maja Weiss;Zavod Maja Weiss (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/k1adCnn3PHaO.jpg", title : "Jaz sem Frenk;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/QSwdOCpP26O5M.jpg", title : "Posledice;Režija: Darko Štante;Temporama (2018), foto: Luka Škulj" }, {image : "/media/uploads/animation/_XfB4ozZmA.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/TaK1OCHnen5M2M.jpg", title : "Fountain;Režija: Goran Vojnović;Arsmedia (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/yIfSXiAFJKJl.jpg", title : "Akcija D. B.;Režija: Dana Budisavljević;Hulahop, December (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/fvo8pMXArjt.jpg", title : "Koyaa;Režija: Kolja Saksida;ZVVIKS (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/cZvJob5KP6Th.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/wV4_7rFNG0V6.jpg", title : "Zamejen;Režija: Leo Černic;AGRFT UL (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/v_MNXuthXF.jpg", title : "Odraščanje;Režija: Siniša Gačić, Dominik Mencej;Zuhr Film (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/LaYA6MG3Moxhrde.jpg", title : "Čevljarna;Režija: Anton Martin Emeršič;AGRFT UL (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/gnc_i8zVQReu3F_.jpg", title : "Celica;Režija: Dušan Kastelic;Bugbrain (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/ClFwlyp2_X8BT.jpg", title : "Šivi;Režija: Miroslav Terzić;West End production, Nora production (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/mzuNjzlyJ6.jpg", title : "Vlado;Režija: Miran Zupanič;Arsmedia (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/xyAo6iYQCcUQtRq.jpg", title : "Martin Krpan;Režija: Nejc Saje;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/lV8yrgVaBex0.jpg", title : "Tunel;Režija: Gregor Andolšek;Strup produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/qFWb85WW3vPTHKI.jpg", title : "Trahere;Režija: Juš Jeraj, Atila Urbančič;Trahere (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/sOcqHOpIKo7.jpg", title : "Bližnje srečanje;Režija: Filip Bihar, Samo Bihar, Antonella D'Amico, Miha Oven, Anja Zadnik;School of Arts UNG, Famul Stuart (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/TVxEjd4thiH.jpg", title : "To delo je v javni lasti;Režija: Amir Muratović;Cebram (2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/3VPO24tM69.jpg", title : "Princ Ki-Ki-Do;Režija: Grega Mastnak;Ozor (2017/2018)" }, {image : "/media/uploads/animation/_mRlaD4MTZv6Qw.jpg", title : "Igram, sem;Režija: Miroslav Mandić;Filmostovje (2018), foto: Mitja Ličen" }, {image : "/media/uploads/animation/lNRjvXseqn9.jpg", title : "Dolga pot do prvih korakov;Režija: Ratko Stojiljković, Julija Minet, Jasmina Mustafić;Luksuz produkcija (2017)" }, {image : "/media/uploads/animation/ESnUuse7jnZn.jpg", title : "Ne bom več luzerka;Režija: Urša Menart;Vertigo (2018)" }, ]