Avdiovizualni avtorji zahtevajo pravično evropsko zakonodajo z znanimi pravili igre

Datum objave: 06.02.2017

Avdiovizualni avtorji pozdravljajo predlog EU Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu, ki ga je lani predstavila Evropska komisija, zlasti določila o prilagajanju nadomestil avtorjev za izrabo njihovih del in mehanizma za reševanje sporov. Gre za pomemben korak k uskladitvi evropskega avtorskega prava za uveljavitev pravičnejših pogojev za avdiovizualne avtorje, vendar bodo pri omenjeni direktivi potrebne nekatere dopolnitve, da bo ta resnično lahko ščitila avtorje in njihove pravice, so menili udeleženci dvodnevne delavnice FERA v Ljubljani.

Generalna direktorica Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Pauline Durand-Vialle je v četrtek, prvi dan delavnice, uvodoma predstavila nastajanje predloga Direktive o avtorski pravici na enotnem digitalnem trgu ter izpostavila ključne izzive. Kot je dejala, bi direktiva, če bi bila sprejeta v sedanji obliki, lahko povzročila težave pri implementaciji mehanizma prilagajanja nadomestil. Ta namreč predvideva, da lahko avtor zahteva dodatno nadomestilo poleg že predvidenega v pogodbi, če je le-to precej nižje od komercialnega uspeha avtorjevega dela. Vendar direktiva preveč ohlapno predvideva pravila poročanja o uporabi avtorjevih del, ki so osnova za ugotavljanje izrabe teh del. Tako npr. predvideva, da producentom ni treba poročati, če to zaradi administrativnih razlogov ni mogoče. Poleg tega pa pri tem predvideva različno obravnavo avtorjev, npr. »da bo imela silhueta v filmu manjše pravice kot glavni igralec«, je ponazorila Durand-Vialle.

Član Izvršnega odbora FERA in Upravnega odbora Društva slovenskih režiserjev (DSR) Klemen Dvornik je dejal, da je »ob prvem branju predloga direktive pomislil, da gre za nekaj, kar bi lahko pomagalo avdiovizualnim avtorjem. Ko pa se vanjo poglobiš, ugotoviš, da ščiti nekatere interese in da nekateri členi izničijo njen dober namen«, je dejal. »Kljub temu je korak v pravo smer, avdiovizualni avtorji iz vseh držav EU pa morajo prepričati odločevalce v svojih državah, da ti vplivajo na Evropsko komisijo«, je poudaril Dvornik.

Ob tem je opozoril na nujnost ureditve sistema na celotni ravni EU, saj imajo države članice na tem področju različne zakonodaje. Tako je npr. v Sloveniji z zakonom določeno, da vse pravice pripadejo producentu, razen če s pogodbo ni drugače določeno. To pa pripelje do anomalij, ko na avtorskih pravicah participirajo velike televizijske hiše in ameriški producenti, ne pa avtorji. V Sloveniji so po njegovih besedah edini, s katerimi je možno skleniti dogovor, neodvisni producenti, ki pa so prav tako na trgu, kot avtorji. Pri velikih producentih, kot sta nacionalna televizija in največja komercialna televizija, pa si deležen arogance in se o tem sploh nočejo pogovarjati.

Član Združenja evropskih filmskih režiserjev (FERA) Peter Carpentier je predstavil nemški sistem, kjer je mehanizem popravljanja pogodb uporabljajo že leta. Kot je dejal, se producenti na začetku z avtorji niso želeli pogovarjati, vendar se je to spremenilo takoj, ko so avtorji dobili prvo tožbo. Kljub temu pa se avtorji srečujejo s številnimi težavami, npr. pri poročanju o izrabi njihovih del in pri reševanju sporov. Sistem je narejen tako, da v prvi stopnji o sporu odločajo mediatorji, ki pa materije po navadi ne poznajo dobro. Poleg tega pa arbitraža ni zavezujoča, kar seveda pomeni, da lahko katerakoli stran odstopi od dogovora. »Nato je seveda na vrsti sodišče«, je dejal Carpentier.

Temu je pritrdila tudi izvršna direktorica mednarodnega Združenja avdiovizualnih avtorjev (SAA) Cécile Despringre, ki meni, da bi bili avtorji na manjših trgih, tudi v Sloveniji, če bi se pravdali posamično, podvrženi velikim pritiskom. Lahko bi jih tožili ali pa jih denimo določeni producenti ne bi več vabili k sodelovanju. »Številni ustvarjalci prav zaradi strahu pred izgubo službe v državah, kjer to ni urejeno, raje molčijo«, je dejala. Despringrejeva je na delavnici predstavila predlog direktive v delu, ki se nanaša na neodtujljivo pravico do nadomestila iz naslova distribucije avdiovizualnih del prek svetovnega spleta. V predlogu Evropske komisije je ta obravnavana v t.i. trikotniku transparentnosti, ki govori o zaščiti avtorja. Tudi ona je poudarila, da je razmere treba urediti na ravni celotne EU, saj bodo v nasprotnem primeru trpeli tudi avtorji, ki delujejo v urejenih državah, a se njihova dela predvajajo tudi v državah, kjer to ni urejeno. Trenutno se zakonodaje med državami zelo razlikujejo. Tako imajo po njenih besedah avtorji najboljšo zaščito in najboljšo zakonodajo za zagotavljanje nadomestil v Franciji, Španiji, Italiji, na Poljskem in v Belgiji. Despringrejeva je tudi poudarila, da si Evropska komisija direktivo želi sprejeti do konca letošnjega leta, vendar pa sama ocenjuje, da bo sprejeta šele v letu 2018.

Udeleženci okrogle mize so opozorili na slab pogajalski položaj avdiovizualnih avtorjev v primerjavi z tako z glasbenimi avtorji kot s pisatelji. Vsi avdiovizualni avtorji se morajo zato najprej združiti, nato pa nastopiti skupaj z drugimi avtorji, npr. z glasbeniki in ustvarjalci iz medijskega sektorja.

Petkov dopoldanski program je bil sicer namenjen predstavitvi sodnih primerov uveljavljanja avtorske in sorodnih pravic v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo na Norveškem in v Belgiji. Omenjena primera sta predstavila Bjorn Alexander Brem iz Norveškega združenja filmskih ustvarjalcev in Tanguy Roosen iz SCAM SACD Belgija.

Kot je povedal direktor AIPA Gregor Štibernik, je primer, ki ga je predstavil Brem, mogoče prenesti na slovenske razmere, saj se je največji slovenski komercialni ponudnik PRO Plus odločil, da ne bo več uporabljal t.i. prizemeljskega oddajanja, temveč bo odslej oddajal samo preko kabelskih in satelitskih ponudnikov. »Pri tem trčimo ob zelo zastarelo zakonodajo o kabelski retransmisiji. To je termin, ki zaradi razvoja tehnologije ne pokriva več sodobnega dogajanja«, je pojasnil. Spomnil je, da se ob reševanju zapletov na koncu spet pozablja na avtorje: »Tisti pravniki, ki zastopajo interese IPTV operaterjev, lahko hitro sprožijo procese, v katerih pod vprašaj postavijo obstoječo zakonodajo in zmedejo odločevalce. Zato potrebujemo zakon, ki bo uporabljal tehnološko nevtralne izraze in deloval v dobro ustvarjalcev oz. imetnikov pravic.«

Delavnico je organiziralo Evropsko združenje filmskih režiserjev FERA, gostitelja pa sta bila Društvo slovenskih režiserjev in AIPA. FERA v sodelovanju z Evropskim združenjem avdiovizualnih avtorjev (SAA) in Združenjem evropskih scenaristov (FSE) tudi tako obvešča in osvešča zainteresirane strokovne in laične javnosti o procesu posodabljanja evropskega avtorskega prava. Štibernik je ob tem dodal, da je slovenskim organizatorjem v čast, da se je delavnice udeležilo več kot 60 udeležencev, od katerih je 25 tujcev, med njimi pa so vsi pomembnejši predstavniki evropskih združenj. To je potrditev dosedanjega šestletnega dela AIPA ter priznanje za delo na mednarodnem področju in pri prizadevanju za zagotavljanje pravic avtorjev.

Foto: Anže Malovrh
[ {image : "/media/uploads/animation/zCOMfaJNP1Uk0S.jpg", title : "Šanghaj;Režija: Marko Naberšnik;Arsmedia (2012)" }, {image : "/media/uploads/animation/cdxMpYxndsgF.jpg", title : "Geopark Karavanke;Režija: Igor Likar;Arsmedia (2014)" }, {image : "/media/uploads/animation/21CDHbNkdWj.jpg", title : "Ljubezen na strehi sveta;Režija: Jan Cvitković;Staragara (2015)" }, {image : "/media/uploads/animation/DQfo0NwrN8.jpg", title : "Instalacija ljubezni;Režija: Maja Weiss;Bela film (2007)" }, {image : "/media/uploads/animation/htCJvVkPQRb.jpg", title : "Boles;Režija: Špela Čadež;No history (2013)" }, {image : "/media/uploads/animation/BMC88rDxC65bNU.jpg", title : "Geopark Karavanke;Režija: Igor Likar;Arsmedia (2014)" }, {image : "/media/uploads/animation/1vdyDJ3NZ12_M.jpg", title : "Ne joči, Peter;Režija: France Štiglic;Viba film (1964)" }, {image : "/media/uploads/animation/JRBhRjQA6uoeTT.jpg", title : "Naš avto;Režija: František Cap;Triglav film (1962)" }, {image : "/media/uploads/animation/MPmNmrJ5q7.jpg", title : "Šanghaj;Režija: Marko Naberšnik;Arsmedia (2012)" }, {image : "/media/uploads/animation/tmM_ikjto1.jpg", title : "Dvojina;Režija: Nejc Gazvoda;Perfo production (2013)" }, {image : "/media/uploads/animation/j7oLoEG68pn.jpg", title : "Instalacija ljubezni;Režija: Maja Weiss;Bela film (2007)" }, {image : "/media/uploads/animation/LR95iZPgOoE.jpg", title : "Dom;Režija: Metod Pevec;Vertigo (2015)" }, {image : "/media/uploads/animation/1ik07XIwE3.jpg", title : "Kekec;Režija: Jože Gale;Triglav film (1951)" }, {image : "/media/uploads/animation/RZnzGNQkc79D7.jpg", title : "To so gadi;Režija: Jože Bevc;Viba film (1977)" }, {image : "/media/uploads/animation/eGevUbUhTiL.jpg", title : "Zid vzdihljajev;Režija: Dušan Kastelic;Bugbrain (2009)" }, {image : "/media/uploads/animation/HPj4IiLqbPE.jpg", title : "9:06;Režija: Igor Šterk;Gustav Film (2009)" }, {image : "/media/uploads/animation/jDNcGOIcs9Ihg88.jpg", title : "Nahrani me z besedami;Režija: Martin Turk;Bela film (2012)" }, {image : "/media/uploads/animation/OZOTrI847UXpO.jpg", title : "Nahrani me z besedami;Režija: Martin Turk;Bela film (2012)" }, {image : "/media/uploads/animation/YAbxtHvHioZ.jpg", title : "Gremo mi po svoje;Režija: Miha Hočevar;Vertigo (2010)" }, {image : "/media/uploads/animation/GYCIFmEdC9MvMC.jpg", title : "Šiška Deluxe;Režija: Jan Cvitković;Perfo production (2015)" }, {image : "/media/uploads/animation/_2Y7hrXk5ef0tAA.jpg", title : "Čikorja an'kafe;Režija: Dušan Kastelic;Bugbrain (2008)" }, {image : "/media/uploads/animation/Vx_sGh1iguJ.jpg", title : "Negovan Nemec;Režija: Matjaž Žbontar;Fatamorgana (2010)" }, {image : "/media/uploads/animation/sfmaTUVNnv.jpg", title : "9:06;Režija: Igor Šterk;Gustav Film (2009)" }, ]